Tokrat ideja za en lahek pohodniški izlet po Kraškem pogorju, kjer te v jesenskih dneh sonce še kar prijetno ogreje, a če se povzpneš na gorsko sleme Velika Vremščica (1027m), ki slovi po odprtih pobočjih in prostranih travnikih, te veter dodobra lahko prepiha. A poplačan si s svežim zrakom in brezmejnimi razgledi.
Dvodnevna pohodniška tura do Češke koče vse do Ledinskega vrha in zaključek z reševalno helikoptersko akcijo.
Dvodnevna pohodniška s ciljem doseči dvatisočaka Vrtačo.
13 dni, 4 obiskani otoki (Sao Miguel, Pico, Failal in Terceria), 2 notranja leta, 1 trajektna linija in nešteto čudovitih doživetij.
Pravi užitek, ko lahko zimsko idilo sredi pomladi zaužiješ nedaleč stran od doma. Pot na Gradišče, najvišji vrh Velike planine, je zelo lepa, poteka pa po poti pastirjev oz. planšarskem področju, ki ohranja bogato naravno, kulturno in duhovno dediščino Velike planine.
Sončna nedelja (in tik pred napovedjo deževnega aprilskega vremena) me je v družbi dveh kolegic zvabila v smer proti Krasu. Sprehodike smo se do “ušes Istre” (Kraški rob Veli Badin) in se povzpele še na Kuk (498m).
To pa je eno tistih doživetij, ki si ga podariš sam sebi. Na Dan žena sem se udeležila začetnega tečaja feratanja v slikoviti Vipavski dolini, ki je bil organiziran samo za ženske. Naučili smo se osnov plezanja in uživale razglede na slikovito Vipavsko dolino, ki so se nam ponujali na feratarski poti Gradiške ture (Furlanova in Otmarjeva pot).
Slovenska obala nas običajno privabi v toplejših mesecih leta, ko je čas za kopanje, pa vendar zna biti tudi januar zanimiv, sploh če smo priča čudnim vremenskim preobratom. Temperature v letošjem januarju (2022) pestro skačejo iz minusa v plus, vremenske razmere pa kot “mešano na žaru”: dež, sneg, megla, sonce. In za predzadnjo nedeljo v januarju je padla odločitev za sprehod ob slovenski obali, kjer sva izbrala Seško pot. In brez morskih dobrot (kosilo) seveda ni šlo.
V prvih dneh novega leta smo se druščina odpravili na Nanos, tokrat po manj znanih, sicer markiranih stezicah, vse do turistične kmetije Abram. Pot je bila enostavna in prijetna, posebej zanimiva pa tudi zaradi srečanja z medvedom. Ki je seveda varno zaprt 🙂
Ob izteku poletja, je bil drugi vikend v septembru še vedno precej “poletni”. Zato je bilo več kot prikladno, da ga preživim s prijateljico Niko. Izbrala sem nama kamp Podljubelj z nočitvijo v glamping alpski hišici za dve osebi, kjer sva najprej nazdravili “do dna”, naslednji dan pa se povzpele do vrha Begunjščice in še malo naokoli (20km, 1400m višinskih(
