To pa je eno tistih doživetij, ki si ga podariš sam sebi. Na Dan žena sem se udeležila začetnega tečaja feratanja v slikoviti Vipavski dolini, ki je bil organiziran samo za ženske. Naučili smo se osnov plezanja in uživale razglede na slikovito Vipavsko dolino, ki so se nam ponujali na feratarski poti Gradiške ture (Furlanova in Otmarjeva pot).
Slovenska obala nas običajno privabi v toplejših mesecih leta, ko je čas za kopanje, pa vendar zna biti tudi januar zanimiv, sploh če smo priča čudnim vremenskim preobratom. Temperature v letošjem januarju (2022) pestro skačejo iz minusa v plus, vremenske razmere pa kot “mešano na žaru”: dež, sneg, megla, sonce. In za predzadnjo nedeljo v januarju je padla odločitev za sprehod ob slovenski obali, kjer sva izbrala Seško pot. In brez morskih dobrot (kosilo) seveda ni šlo.
V prvih dneh novega leta smo se druščina odpravili na Nanos, tokrat po manj znanih, sicer markiranih stezicah, vse do turistične kmetije Abram. Pot je bila enostavna in prijetna, posebej zanimiva pa tudi zaradi srečanja z medvedom. Ki je seveda varno zaprt 🙂
Ob izteku poletja, je bil drugi vikend v septembru še vedno precej “poletni”. Zato je bilo več kot prikladno, da ga preživim s prijateljico Niko. Izbrala sem nama kamp Podljubelj z nočitvijo v glamping alpski hišici za dve osebi, kjer sva najprej nazdravili “do dna”, naslednji dan pa se povzpele do vrha Begunjščice in še malo naokoli (20km, 1400m višinskih(
Nepozabna potovalno-treking izkušnja po čudovitih pogorjih Gruzije z obiskom izbranih lokalnih mest, okušanju tradicionalnih jedi, črpanju zgodovinsko-kulturnih informacij in spoznavanje življenja gruzijcev.
Čisto morje, okusna hrana, čudoviti razgledi z vrha klifov, zanimiva zgodovina o vulkanskem nastanku otoka, tipična bela arhitektura hišic, slikovite vasice, cvetoči pridih romantike na vsakem koraku. Vse to in še več je otok Santorini, kamor sva se z možem odpravila poleti 2020.
Tokratni obisk Avstrije je bil v bistvu podaljšek našega 4-dnevnega oddiha v dolini reke Soče, ki smo si ga splanirali v razmeroma občutljivem obdobju, ko smo bili tako doma kot v tujini še vedno pod vplivom epidemije s korona virusom. Vožnja po alpski cesti Großglockner Hochalpenstrasse je preprosto čudovita z brezmejnimi razgledi, namestitev ob jezeru Zell Am See pa nam je še en dokaz o urejenosti avstrijskih jezer z odličnimi možnostmi za namestitev (tudi urejenim kampom) in kolesarjenjem (urejene poti). In tu je še vzpon na Kaprun – do akumulacijskega jezera. Vredno obiska.
Medvedki gor ali dol, Kočevski gozd imamo in vredno ga je včasih obiskati za sprehod v naravi – no, da se gre spet malo v hrib :-). V jesenskem času smo izbrali 741m vrh Kozice, ki se nahaja nad reko Kolpo in z razgledišča ponuja čudovit razgled na vasice ob reki.
