Velikonočni prazniki 2025 so bili v znamenju kolesarjenja po čudoviti Parenzani, ki jo mora vsak ljubitelj kolesarjenja vsaj enkrat prevoziti. V celoti ali vsaj delno. Dinamičen teren, čudoviti razgledi in predvsem varna pot, saj poteka po nekdanji ozkotirni železniški progi. Prava kolesarska pustolovščina za dolgotrajno uživanje, če jo prevozite od začetka do konca – iz Muggie do Poreča (cca 120–130 km). Zaradi želene ure prihoda v Grožnjan sva na najini turi postanke izbirala preudarno: le na najbolj razglednih točkah, še posebej Izola (coffee break), Piran (stolna cerkev), Grožnjan (nočitev) in seveda Poreč (cilj).

Istra vedno znova očara – še posebej, ko te preseneti s svojimi skritimi zakladi v notranjosti. Aprilski vikend smo namenili raziskovanju poti, poimenovane po šarmantnem violončelistu Stjepanu Hauserju (2Cellos), odkrivali zalive Kalavojna in Luka, rt Sveti Mikula pri Raklju ter veličasten kanjon Vela Draga. Vsaka od teh točk je vredna obiska. Dva dneva zadoščata, tudi za hiter skok v morje – čeprav je aprilsko še kar sveže.

Strada Napoleonica je ena najbolj priljubljenih obalnih pohodnih poti v bližini Trsta, ki pohodnikom ponuja osupljive razglede na Tržaški zaliv. Pot je krožna (8km), jo je pa vredno podaljšati do gradu Miramare in cerkve na griču Monte Grisa, za kar sva s prijateljico potrebovali 5 ur in 21km. Pot je nezahtevna, a ker je izpostavljena močnim vetrovom, priporočam preverjanje vremenskih razmer pred odhodom.

Ena redkih snežnih pohodniških tur v tem letu – pot proti Komni in naprej do Koče pod Bogatinom (1513 m). Kljub sveže zapadlemu snegu je bila pot dobro uhojena, nekaj sonca pa je na vrhu omogočilo več kot zadovoljive razglede, čeprav so jih delno zakrivali oblaki.

Tale vrh sem imela že nekaj časa v načrtu. Gre stičišče Slovenije, Avstrije in Italije, od koder se ponujajo čudoviti razgledi na Julijske in Karnijske Alpe ter Karavanke. Za izhodišče sva s prijateljico izbrali Rateče in kljub skromni beli zimi le doživeli nekaj snežne radosti.

Park Brdo sem do zdaj povezovala le s poslovnimi in protokolarnimi dogodki, zato se sploh nisem zavedala, da je odprt tudi za javnost. Moj prvi obisk tega skritega raja me je prepričal, da gre za čudovito priložnost za sprostitveni sprehod v naravi, kjer se prepletata zgodovina in prestiž. To čudovito posestvo bom zagotovo obiskala še spomladi.

Šmarna gora je ljubljanska pohodniška klasika za hiter in kratek skok v naravo. A če ga podaljšaš še do Grmade, je radost toliko večja. Sama jo sicer ne obiščem pogosto, čeprav mi ni daleč, a včasih je pač prikladno.

Za prvi ponovoletni pohodniški izlet sem izbrala Jošt nad Kranjem. Čudoviti razgledi, odlična kulinarika in številne možnosti za vzpon omogočajo vedno novo doživetje. Ja, Jošt me je navdihnil za nov izziv – naslednjič se nanj povzpnem s kolesom! Današnja tura: start v Čepuljah, povratek prek Gladkega hriba (785 m).

Moji hribovski izleti se praviloma vedno končajo pred temo, saj se mi ob misli nanjo poveča domišljija😂, srčni utrip, predvsem pa pohitri korak. Vendar je včasih dobro stopiti iz cone udobja in si pohodniški izlet popestriti z nečim drugačnim – na primer z doživetjem...

Lepo se je takole kdaj pa kdaj odpraviti na dvodnevni izlet na Kras in hkrati izkoristiti priložnost še za skok čez mejo. Tu, nad Trstom se nahaja lepa in označena krožna pohodniška pot po dolini reke Glinščice (po italijansko Val Rosandra). Del poti je tudi za kolesarje in se vije po nekdanji trasi železniške proge. Za uživanje prve zimske idile v tej sezoni pa se je v tem času (konec novembra) ponudila priložnost še za vzpon do Koče Antona Bavčerja na Čavnu (1242m).