Zanimiva kolesarska dogodivščina, zame prva te vrste, ki se je izkazala predvsem kot logistično praktičen način za 5-dnevno kolesarjenje po 3 otokih (Šolta, Brač in Hvar) in obiskom prikupnih dalmatinskih mestec. Kolesarjenje je potekalo delno po glavnih, precej pa tudi po stranskih cestah, ki so se vile med idiličnimi kamnitimi vasicami, obsežnimi nasadi oljk, ob obali ali na višjih hribovitih predelih. Prikolesarili smo tudi na Vidovo goro, najvišji vrh Jadranskega otočja.

Večkrat me pot zanese v Podravsko regijo (Maribor in okolica). In vsakokrat poskušam ta čas izkoristiti tudi za kak krajši izlet, ki se jih ponuja kar veliko neglede na to ali je na voljo le 2 uri, pol dneva ali cel dan. Tokrat nekaj več o Kalvariji in znameniti “srčasti poti”, ki se vije med vinogradi na Špičniku (občina Kungota).

Idrija, nastarejše slovensko rudarsko mesto, leži na drugem največjem nahajališču živosrebrove rude na zemeljski obli. Pravzaprav jo še nikoli nisem obiskala z namenom, da pobliže spoznam to mestece in konec avgusta je bil namenjen ravno temu. Da pobliže spoznam lokalne znamenitosti Idrije in se zapeljem po kolesarskih poteh, ki se vijejo med griči, ki jih tu res ne zmanjka. Resnično bi mi bilo žal, če bi kolo ostalo doma. Čas obiska je bil idealen, saj se je 24.8. odvijal Praznik idrijskih žlikrofov, tako da sem imela za povrh še nekaj kulinaričnih radosti.

Lepa je tale kolesarska pot – Solčavska panoramska cesta v paketu z Logarsko dolino. Četudi so na poti še vedno vidne posledice lanskoletnih (2023) neurij s poplavami in plazovi, lepota “ostaja v zraku” z lepimi razgledi na kuliso Kamniško- Savinjskih Alp in seveda po dolini Logarske. Teren za vožnjo s kolesom je povsem zadovoljiv – kombinacija asfalta in
makadama, ki je sicer na nekaj mestih malce “neprijazen za gume”, ampak le nekaj kilometrov. Zaključek z osvežitvijo v kristalno čisti in prijetno hladni Savinji.

Aktiven vikend potep po Bohinju in Lescah z okolico je super splanirati kolesarsko in pohodniško, saj je priložnosti res veliko. Ob dejstvu, da v poletni špici draga parkirna mesta v Bohinju in na Bledu povzročijo nemalo preglavic, je še toliko bolj pomembno poskrbeti za primerno in ugodno namestitev. Izbrala sem Hostel pod Voglom v Bohinju in Pension Torok v Lescah, ki je od Bleda oddaljen le 5km in ponuja odlično izhodišče za kolesarjenje, v mojem primeru v smeri proti Radovljici, vse do Krope z vzponom na Jamnik (831m). In takole na kolesu se ponudi ogromno možnosti za postanke in raziskovanje malo bolj odročnih alpskih vasic, dolin in lokalnih znamenitosti.

Rakov Škocjan je brez dvoma tisti naravni biser Slovenije, ki ga mora vsak obiskati vsaj enkrat v življenju. Jaz sem ga tokrat prvič. Nahaja se v osrčju Notranjske, obiskovalcu pa se ponuja kot razkošno “naravno okno” v kraški svet – poln zanimivih struktur, jam, izvira, lepega gozda in še mnogo več. Očara na prvi pogled.

Koliko zanimivih stezic se nahaja v okolici Ljubljane! Tokrat sem si jo začrtala po gričih na obrobju Ljubljane, ki sem jo našla v kolesarskem vodniku “S kolesom po Ljubljanski okolici”. Gre za t.i. Sadno cesto med Javorom in Jančami” oz. deželo jagod, kjer se nahaja več kmetij, ki se ukvarjajo z integrirano pridelavo sadja. Pot je dinamična, razgledna, večinoma poteka po asfaltu, nekaj malega pa tudi makadama. Prevoženo: cca 62km, 810 v/m in 3h20min.

Jezersko je znano po tem, da ponuja obilo možnosti za aktiven oddih, seveda tudi veliko možnosti za kolesarjenje. Za ljubitelje kolesarskih vzponov se splača kreniti vse do avstrijske meje, do mejnega prehoda Jezerski vrh (1218m). Vzpon je razmeroma enakomeren do Zgornjega Jezerskega, potem pa se začne serpentinast gorska cesta do prelaza. Najlepši pa je spust, doooolg in z lepimi razgledi med potjo…

Ni človeka, ki ne bi poznal Gardsko jezero, če pa se le najde, mu / ji svetujem, da si omogoči vsaj 1x priložnost in ga obišče, ker ponuja res veliko. Vsaj zame je to odlična alternativa morskemu oddihu (morda kdaj v prihodnje), saj se ti tu pravzaprav ponuja vse: kopanje, kolesarjenje, pohodništvo, plezanje, okusna hrana in še mnogo več. Tokrat je za mano še eno prijetno, organizirano planinarjenje po več pohodniških poteh. Poudarek v mojem zapisu je na Poti 52 tunelov, ni pa zanemariti še vrsto drugih razglednih vrhov v okolici Gardskega jezera in prikupnima mestecema Riva del Garda in Arco.

Dolenjska regija je čudovita za kolesarjenje. Izbrala sem krožno pot od Novega mesta proti Kostanjevici na Krki in nazaj, med potjo pa odkrila vrsto zanimivosti. Na svoje presenečenje je bila pot dokaj varna in z malo prometa, zato pa precej razgibana z vzponi in spusti, predvsem v drugi polovici poti, od Kostanjevice na Krki preko Malega in Velikega Bana. Po prevoženih 80km in več kot 1500 višinskih metrov lahko rečem, da sem na izhodišče (NM) prikolesarila kar prijetno utrujena.