Litija v osrčju Slovenije ponuja več, kot si mislimo. Kot nekdaj rudarsko središče, se danes ponuja kot odlično izhodišče za kolesarje, pohodniške poti, ima pa tudi precejšo kulturno-zgodovinsko dediščino in če najdete klopco ljubezni nad vasjo Vače, ste nagrajeni še s čudoviti razgledi.
Moja prva izkušnja s krpljanjem, ki sem jo imela priložnost preiskusiti na gorskih stezicah idilične in največje gorske skupine v Dolomitih – na planoti Pale di San Martino. Prava snežna poezija in sončne gorske poti, ki smo jih v 3 dneh na krpljih prehodili v skupni dolžini več kot 30km in slabih 1200 višinskih metrov.
Na tale razgledni vrh sem si že dolgo želela iti, pa kar nikoli ni bilo priložnosti. Ker sem v januarju imela 3-dnevni oddih v Kranjski gori, sem se odločila, da ta čas izkoristim za pohodniško turo na Monte Lussari (1766 m), saj je iz Kranjske gore le 30 min vožnje.
Kranjska gora v treh dneh: sprehod Po dolini Tamar do slapu Črne vode, obisk naravnega rezervata Zelencev, smučanje, kopanje v Aqua Larix in skok na italijansko stran (vzpon na Monte Lussari / Svete Višarje).
Sredi januarja sem se priključila 25-im pohodnikom PD Domžale. Društvo nam je začrtalo krožno pot na Slavnik, ki težavnostno ni bila zahtevna, je pa terjala 18km hoje. Lepa pot, ki bi jo bilo vredno ponoviti spomladi ali zgodaj poleti, saj razgledi sedežejo menda vse do Dolomitov.
Še en prijeten praznični vikend – v znamenju odkrivanja Hočko-Slivniškega Pohorja. Tu sem odkrila prikupno turistično posest, ki je odličen primerek trajnostnega turizma. Namestitev v komfortnem bungalovu sredi gozda, z odličnim izhodiščem za pohodniške poti vse do Areha in razgledi na Maribor, je bila super odločitev.
Ko sem prvič preiskusila plezanje po zavarovanih plezalnih poteh (feratah), sem bila navdušena in obljubila sem sama sebi, da tovrstno izkušnjo ponovim. Tokrat se je ponudila odlična priložnost onkraj meje, na Avstrijskem Koroškem, ki je res pravi raj za vse plezalce – od začetnikov do profesionalcev. Plezalnih tras je ogromno, tako da tu lahko plezaš in uživaš cel dan, (s)plezaš pa lahko tudi v skrite skalne jame in razpoke, kar je še dodatna popestritev. Edinstveno…in ja, tudi malce utrudljivo !!
Po prihodu iz potepanja po ZDA in Kanadi, kjer nismo ravno ubirali pravih pohodniških poti, je tale turca po slovenskih hribih prav dobro dela.
Povsem enostavna, označena in prijazna tudi za pse. Semkaj pa je v tem vikendu privabilo tudi precej nabiralcev gob.
Jerebica predstavlja delno zahteven vzpon. Vrh meji med Italijo in Slovenijo. Trud je poplačan z razgledom na Rabeljsko jezero, v katerem lahko tudi zaplavate. Priporočam vsem v dobri kondiciji, pa brez kužkov prosim (predvsem večjih), ker bi jim na nekaterih predelih bilo zelo težko ali celo neizvedljivo (tudi če bi jih nosili). Ponekod je treba obhoditi krajšo steno ali preplezati v globino.
