Na Zeleni rob in še malo višje (cca 1650m) preko Planine Dol in Planine Konjščica (Velika Planina)
Tale pohodniška turca je ena tistih klasičnih, ki si jo izbereš med vikendom, ko se ne želiš voziti daleč (če živite med Kamnikom in Domžalami). V mislih imam Veliko planino, ki se jo nikoli ne naveličaš, niti poleti niti pozimi. Na njene vrhove vodi več poti, kar ti vsakokrat obogati pohodniški dan z novimi razgledi in sprehodom – najprej po gozdnih poteh, nad gozdno mejo pa med prikupnimi pastirskimi kočami. Eno od ne povsem klasičnih poti na Veliko planino predstavljam v nadaljevanju, video pa sam po sebi pokaže vse čare te naše lepe planine, ki nas vabi v svoj objem večkrat v letu.
Kamniško sedlo v zimski in poletni podobi
Koča na Kamniškem sedlu je locirana na idiličnem mestu. Pot terja svojevrsten vzpon, ampak na koncu je poplačan s čudovitimi razgledi, ki pa se jih splača doživeti tako v poletnem kot zimskem času.
Vzpon na Slemenovo špico, občudovat jesensko preobleko macesnov in slikovite razglede
Kam se odpraviti v gore v jesensko obarvanem oktobru, ko sneg še ne pobeli visokogorja, mogočni macesni pa so se že odeli v barvit jesenski outfit? To je vsekakor Slemenova Špica (1911 m), ki je primerna za družine in ravno prav naporna za noge (kolena). Na samem vrhu nudi pohodniku poseben privilegi z razgledi na vse strani – predvsem pa na Jalovec in vrhove nad dolino Tamar.
Češka koča in Ledinski vrh
Dvodnevna pohodniška tura do Češke koče vse do Ledinskega vrha in zaključek z reševalno helikoptersko akcijo.
Vrtača in Srednji vrh (dvodnevna pohodniška)
Dvodnevna pohodniška s ciljem doseči dvatisočaka Vrtačo.
Gradišče (po stopinjah pastirjev na najvišji vrh Velike planine)
Pravi užitek, ko lahko zimsko idilo sredi pomladi zaužiješ nedaleč stran od doma. Pot na Gradišče, najvišji vrh Velike planine, je zelo lepa, poteka pa po poti pastirjev oz. planšarskem področju, ki ohranja bogato naravno, kulturno in duhovno dediščino Velike planine.
Glamping nočitev v Podljubelju in naskok na Begunjščico
Ob izteku poletja, je bil drugi vikend v septembru še vedno precej “poletni”. Zato je bilo več kot prikladno, da ga preživim s prijateljico Niko. Izbrala sem nama kamp Podljubelj z nočitvijo v glamping alpski hišici za dve osebi, kjer sva najprej nazdravili “do dna”, naslednji dan pa se povzpele do vrha Begunjščice in še malo naokoli (20km, 1400m višinskih(
Triglav ekipno in pet nas “krščencev”
Tokrat moj gorniški podvig, na katerega sem še posebej ponosna in vesela, saj sem prvič dosegla naš Triglav. In naj mi zdravje služi, da “Aljaža” objamem še kdaj 🙂
Vzpon na Viševnik (2050m) in “višek” planinskih čevljev
Družinski vzpon na dvatisočak – Viševnik z izhodiščem v Rudnem polju je ena taka prijetno utrujajoča turca, ki sta jo hčerki (9 in 13 let) odlično premagali, čeprav smo imeli nepričakovano “popestritev” ob sestopu, saj so izposojeni planinski čevlji pokazali še svojo drugo plat 🙂
