Kranjska gora v treh dneh: sprehod Po dolini Tamar do slapu Črne vode, obisk naravnega rezervata Zelencev, smučanje, kopanje v Aqua Larix in skok na italijansko stran (vzpon na Monte Lussari / Svete Višarje).
Sredi januarja sem se priključila 25-im pohodnikom PD Domžale. Društvo nam je začrtalo krožno pot na Slavnik, ki težavnostno ni bila zahtevna, je pa terjala 18km hoje. Lepa pot, ki bi jo bilo vredno ponoviti spomladi ali zgodaj poleti, saj razgledi sedežejo menda vse do Dolomitov.
Nepal je destinacija, ki se mi bo vtisnila v spomin kot dragulj mogočnih in najvišjih gora na svetu. Kot dežela prijaznih, ustrežljivih, delovnih in nasmejanih ljudi, njihovega skromnega življenja ter versko prepletena z vplivi hinduizma in budizma, ki ga je čutiti in opaziti na vsakem koraku. Spomin na 5-dnevni treking in občutek ob doseženem vrhu Pikey Peak, kjer smo ob sončnem vzhodu zaplesali na višini 4065m, bo ostal nepozaben. Žal pa daje pečat Nepalu tudi pomanjkljiva skrb za okolje, nedovršena prometna infrastruktura ter slabe cestne povezave, kar nam je vzelo kar nekaj našega časa pri odkrivanju te čudovite dežele v nedrih Himalaje.
Ko sem prvič preiskusila plezanje po zavarovanih plezalnih poteh (feratah), sem bila navdušena in obljubila sem sama sebi, da tovrstno izkušnjo ponovim. Tokrat se je ponudila odlična priložnost onkraj meje, na Avstrijskem Koroškem, ki je res pravi raj za vse plezalce – od začetnikov do profesionalcev. Plezalnih tras je ogromno, tako da tu lahko plezaš in uživaš cel dan, (s)plezaš pa lahko tudi v skrite skalne jame in razpoke, kar je še dodatna popestritev. Edinstveno…in ja, tudi malce utrudljivo !!
Po prihodu iz potepanja po ZDA in Kanadi, kjer nismo ravno ubirali pravih pohodniških poti, je tale turca po slovenskih hribih prav dobro dela.
Povsem enostavna, označena in prijazna tudi za pse. Semkaj pa je v tem vikendu privabilo tudi precej nabiralcev gob.
