Če se ti ponudi priložnost, da med tednom skočiš za 3 dni proti Kranjski gori, je najboljše to kar takoj izkoristiti, sploh če so zimski dnevi obdarjeni s soncem in snegom. Mir, spokojna tišina narave in brez gneče na cesti. Idealno. Tri dni sem namenila za sprehod Po dolini Tamar vse do slapu Črne vode, za obisk naravnega rezervata Zelencev, za kopanje v Aqua Larix (Ramada Resort Kranjska Gora) ter za idilični pohodniški izlet oz. 3,5h pohodniško turo na Svete Višarje (Monte Lussari, 1766m).
NAMESTITEV
Prijetna B&B namestitev v vasi Podkoren – Pr’Gavedarjo Eco Heritage B&B, na nekdanji domačiji, prežeti s kulturno dediščino, domačnostjo in odličnim izhodiščem za skok v Kranjsko goro in tudi na italijansko stran.
Pr’Gavedarjo Eco Heritage B&B je domačija zgodovinske vrednosti v centru vasi Podkoren iz leta 1913. Hiša je od leta 2006 zaživela kot hostel (pri Tatku), ob 100.obletnici pa so jo prenovili in danes je zgleden primer B&B namestitve, kjer sobe nosijo ime nekdanjih prednikov, oprema pa nekako ohranja kulturno dediščino. Iz mansardne (moje) sobe je razgled na smučišče Podkoren, do Kranjske gore pa je le 3km. Priporočam, saj je cena namestitve sprejemljiva, hkrati pa je Podkoren idealno izhodišče za okoliško raziskovanje narava in hkrati za skok na italijansko stran.
V okolici Kranjske gore in Podkorna se ponuja veliko priložnosti za izlete tako v zimskem kot v poletnem času. Trenutne sončne dneve ob izteku januarja sem izkoristila za pohodništvo, plavanje in smučanje. Več v nadaljevanju.
DOLINA TAMAR
Peš po dolini Tamar, do planinskega doma in še naprej do slapu Črne vodenov (14km)
Pot po dolini Tamar si lahko skrajšate s parkiranjem v Planici, jaz sem parkirala v vasi Ledine in si tako pač “pridelala” malo več hoje:
- Izhodišče: Parkirišče Ledine, Rateče, za skrajšanje poti se lahko parkira tudi na gornjem parkirišču Planice velikanke
- Cilj: planinski dom Tamar in Slap Črne vode
- Dolžina poti: 14km
- Čas hoje: 3h 25min
- Višinskih metrov: 412m (polet torej idealno tudi za naskok s kolesom)
- Strava route: https://www.strava.com/activities/10613504077
Parkirišče Ledine je dovolj veliko, tako da ni potrebno skrbeti, da bi prišel prepozno in iskal parkirno mesto. Verjetno tule parkirajo predvsem ljubitelji teka na smučeh, ki jih je bilo opaziti kar nekaj. Parkiranje je plačljivo, če tega ne storite, lahko pričakujte listek na avtu za plačilo dnevne parkirnine 15€ neglede na to, koliko časa ste se dejansko mudili v tem koncu. Do planinskega doma Tamar je 5,6km (1,5h) in se gre lepo peš ob glavni cesti oz. kolesarski cesti (ideja za pomlad/poletje). Od Planice dalje se družine s majhnimi otroci odločajo, da gredo do doma s sanmi, saj se gozdna pot rahlo vzpenja, tako da je nazaj možen spust s sanmi (povsem nedolžno in nenevarno). Za planinskim domom Tamar se nahaja nadaljevanje poti z odcepi za pohodniške poti v visokogorje: Slemenova špica (2h), Srednja Ponca (3h 30min), Vršič-Grlo (2h 45min), Visona Ponca (4h 15min), Jalovec (6h), Mangart (8h). Jaz sem se zaradi vsaj 30-40cm snežne odeje odločila nadaljevati pot le do slapu Črne vode, ki je od planinskega doma Tamar oddaljen cca 20 min hoje. Po zaslugi nekoga, ki je z vozilom (verjetno motornimi sanmi) utrl pot v smeri slapu, sem stopala po sledeh gum, sicer pa je pri zimski odeji cca 30 cm in več že kar malo težje. Čisto do slapu nisem uspela priti, sem pa ga občudovala v svoji ledeni podobi na cca 50m daleč. Slap izvira pod Slemenovo špico na višini 1909m, praviloma v štirih slapovih, ki pa so bili v tem času dodobra zmrznjeni, le čisto pod vrhom je bilo slišati pretakanje vode. Pot je v zimskih razmerah izvedljiva, v poletnih mesecih pa je povsem enostavna in primerna tudi za družine z otroci.
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
NARAVNI REZERVAT ZELENCI
Naravni rezervat Zelenci (izvir Save Dolinke) nedaleč stran od vasi Podkoren sem prvič sedaj obiskala tudi v zimski preobleki in v primerjavi s čudovdito spomladansko podobo, zimska kaj dosti ne zaostaja. Zanimivo, da z razliko od ostalih voda Zelenci pozimi ne zamrznejo, saj se na dnu jezerca nahaja bela, porozna kamenina, ki prepušča podtalno vodo in ustvarja nekakšne mini nevidne vulkančke. Postanek vam vzame 10-15min, parkirate pa ob cesti, nedaleč stran od Gostilne Zelenci.
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
MONTE LUSSARI – SVETE VIŠARJE
Idilična pohodniška tura v izhodišču v naselju vasi Camporosso in čudoviti razgledni vrh.
- Izhodišče: naselje Camporosso
- Dolžina poti (gor-dol): 12km
- Čas hoje: 3h 30 min
- Višinskih metrov: 943
Na tale razgledni vrh sem si že dolgo želela iti, pa kar nikoli ni bilo priložnosti. Ker sem si v januarju rezervirala 3-dnevni oddih v vasi Podkoren, sem se odločila, da ta čas izkoristim za pohodniško turo na Monte Lussari (1766 m), saj je iz Kranjske gore le 30 min vožnje. Za izhodišče sem se zapeljala do naselja Žabnice (po italijansko Camporosso), kjer sem zapeljala po cesti Via Lussari, ki te pripelje direktno do brezplačnega parkirišča, od tu pa kreneš v gozd. Najprej mimo nekaj hiš, potem po gozdni cesti, ki se že kar hitro začne vzpenjati. V tem času (januar) je bila pot delno poledenela, zato je uporaba derezic dobrodošla. Med potjo se nahajajo postaje križevega pota (mislim, da jih je sedem), prvi razgledi pa so se mi ponudili, ko sem iz gozda stopila na smučišče. Tu sem se malo zmedla, ampak sem ugotovila, da smučišča NE smem prečiti, ampak krenem naprej po desni strani in nato spet v desno v strm hrib, ki pelje proti samemu vrhu. Počasi se odpirajo razgledi na okoliško hribovje in gore, na samem vrhu pa “olala” razgledi še na Jalovec, Kamniti lovec ter Mangart. Za povratek sem šla po isti poti, lahko bi šla tudi po smučišču, vendar nisem tvegala, da bi izstopila iz gozda povsem na drugi strani, kjer sem parkirala (Via Lussari).
Pohodniška tura je res prijetna, ni nevarnosti, da bi se kjerkoli izgubili. Gozdno pot, po kateri sem šla, izbirajo tudi turni smučarji, ki krenejo tu gor, potem pa se (verjetno) spustijo po smučišču navzdol. Sem pa naletela na enega “posebneža”; ki se je po tej romarski poti odločil za spust, samo bi rekla, da se je zakalkuliral, saj je pot preozka, nevarnost pa so tudi pohodniki, ki grejo navzgor. Sam vrh pa je prava gorska idila. Presenečena sem sicer bila, kakšna “ekonomija” se izvaja na Svetih Višarjih (trgovinice – večinoma s pobožnimi spominki, izdelki domače obrti, gostinski lokali,….), pa vendar, turizem v taki obliki očitno tudi mora biti. Najlepše se je za hrano in pijačo vsesti kar v prvi gostilni, ki ima veliko leseno teraso in če imate srečo, da dobite prosto mizo (med tednom ni težav), se potem lahko naslajate nad mogočnimi gorami in opazujete množico kosov, ki “plešejo” svoj ples. Kaj dosti plašni niso, saj kar radi pridejo čisto do mize.
Svete Višarje bi želela obiskati tudi poleti, izziv je tudi za gorsko kolesarjenje. Ob tem seveda spomin na maj 2023, ko je Primož Roglič poskrbel za pravo kolesarsko euforijo: https://www.youtube.com/watch?v=i0XfNUMlwXE
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
Na svojem Facebook in Instagram profilu redno objavljam utrinke iz aktualnih potovanj in izletov. Predvsem na Facebook-u je na ogled veliko albumov , ki si jih lahko ogledaš, predno te zamika, da bi se odpravil na pot :-). Vabim te, da skupaj z mano ODKRIVAŠ SVET, črpaš moje popopotniško-izletniške ideje, komentiraš, deliš in (mi) tudi ti zaupaš še neznane poti doma in po tujini.
