Celje in skrivnostni Mestni gozd, kjer v naravi kraljuje največja drevesna hiška
Ob obisku Celja se splača vzeti še kakšno urco ali malo več in se po Mestnem gozdu sprehoditi do arhitekturno zanimive drevesne hiške, ki so jo zgradili 6m nad tlemi.
Ob obisku Celja se splača vzeti še kakšno urco ali malo več in se po Mestnem gozdu sprehoditi do arhitekturno zanimive drevesne hiške, ki so jo zgradili 6m nad tlemi.
13 dni, 4 obiskani otoki (Sao Miguel, Pico, Failal in Terceria), 2 notranja leta, 1 trajektna linija in nešteto čudovitih doživetij.
Pravi užitek, ko lahko zimsko idilo sredi pomladi zaužiješ nedaleč stran od doma. Pot na Gradišče, najvišji vrh Velike planine, je zelo lepa, poteka pa po poti pastirjev oz. planšarskem področju, ki ohranja bogato naravno, kulturno in duhovno dediščino Velike planine.
Sončna nedelja (in tik pred napovedjo deževnega aprilskega vremena) me je v družbi dveh kolegic zvabila v smer proti Krasu. Sprehodike smo se do “ušes Istre” (Kraški rob Veli Badin) in se povzpele še na Kuk (498m).
To pa je eno tistih doživetij, ki si ga podariš sam sebi. Na Dan žena sem se udeležila začetnega tečaja feratanja v slikoviti Vipavski dolini, ki je bil organiziran samo za ženske. Naučili smo se osnov plezanja in uživale razglede na slikovito Vipavsko dolino, ki so se nam ponujali na feratarski poti Gradiške ture (Furlanova in Otmarjeva pot).
Za zaključek zimskih počitnic še skok iz toplega Istanbula do hladnejšega Heiligenblut-a in 111 km oddaljenega, manj poznanega smučišča Goldeck, ki se v bistvu nahaja na poti proti domu.
Istanbul je veliko mesto, pa vendar je izvedljivo, da se ga lahko dodobra razišče tudi samo v 3 dneh. Z namestitvijo v starem delu mesta (v soseski Suleymanah), kjer so ključne znamenitosti zelo blizu in z malce načrtovanja pred prihodom, je odkrivanje lepot Istanbula lahko povsem enostavno.
Slovenska obala nas običajno privabi v toplejših mesecih leta, ko je čas za kopanje, pa vendar zna biti tudi januar zanimiv, sploh če smo priča čudnim vremenskim preobratom. Temperature v letošjem januarju (2022) pestro skačejo iz minusa v plus, vremenske razmere pa kot “mešano na žaru”: dež, sneg, megla, sonce. In za predzadnjo nedeljo v januarju je padla odločitev za sprehod ob slovenski obali, kjer sva izbrala Seško pot. In brez morskih dobrot (kosilo) seveda ni šlo.
V prvih dneh novega leta smo se druščina odpravili na Nanos, tokrat po manj znanih, sicer markiranih stezicah, vse do turistične kmetije Abram. Pot je bila enostavna in prijetna, posebej zanimiva pa tudi zaradi srečanja z medvedom. Ki je seveda varno zaprt 🙂