Idilična pot Strada Napoleonica s polno mero razgledov na Tržaški zaliv

Strada Napoleonica je ena najbolj priljubljenih obalnih pohodnih poti v bližini Trsta, ki pohodnikom ponuja osupljive razglede na Tržaški zaliv. Pot je krožna (8km), jo je pa vredno podaljšati do gradu Miramare in cerkve na griču Monte Grisa, za kar sva s prijateljico potrebovali 5 ur in 21km. Pot je nezahtevna, a ker je izpostavljena močnim vetrovom, priporočam preverjanje vremenskih razmer pred odhodom.

Začetek poti in najina prehojena pot 

Dostop do izhodišča je povsem preprosto.  V navigacijo vneseš kraj Opičina, vse do velikega krožišča, kjer se nahajata dve parkirišči. Najprej sem si izbrala Parcheggio Quadrivio Opicina – Via Ermada, a nisem bila povsem prepričana, da je res brezplačno, dokler nisem opazila, da je še drugo parkirišče (Parcheggio libero), ki je (predvidevam) namenjeno za camperje, saj jih je bilo res polno. Ko sem dobila potrditev, če je parking res “free of charge”, sem mirno parkirala in se sprehodila 800 metrov (11min) do Caffè Vatta, kjer sva se dobili s prijateljico, ki se je pripeljala iz Kopra. Kavarnica je bila na pepelično sredo že dodobra polna. Priporočam za postanek pred začetkom hoje, saj je ponudba res odlična.

Izhodišče: Opičina (brezplačno parkirišče Parcheggio libero)
Prehojena pot: 21 km, 526 višinskih metrov in 5h
My Strava: https://www.strava.com/activities/13798611781

Zgodovina poti in izvor imena:

Legenda pravi, da so pot odprle Napoleonove čete ob prihodu v Trst konec 18. stoletja, od tod tudi neuradno ime “Strada Napoleonica”. Uradno pa se imenuje “Vicentinska cesta”, po arhitektu Giovanniju Vicentiniju, ki je pot zasnoval kot povezavo med Trstom in Križem. Začetek poti je pri spomeniku Obelisk (slika spodaj), ki je najvišja točka kraja Opičina, potem pa slediš oznakam. Na voljo je tudi informativna tabla s prikazom poti, ki je krožna in dolga 8km. Midve sva jo konkretno podaljšali do Miramare (sum 21km).

Opis poti in priporočila: 

Terensko pot ni zahtevna, zato so udobne superge povsem zadostne. Ker pa je trasa izrazito izpostavljena vetrovom, predvsem burji, je ključno pred odhodom preveriti vremenske pogoje. Midve s prijateljico sva več dni spremljali vremensko napoved, saj je burja na obali ustvarjala rumene alarme, a ko so se razmere umirile, sva izkoristili sončen dan za pohod.
Na poti ni veliko gostinskih objektov, zato priporočam, da si hrano in pijačo prinesete s seboj. Pot je dobro označena in primerna tudi za manj izkušene pohodnike. Pa vendar pot na nekem delu poteka tudi skozi vasice in moja praksa je, da imam za vsak slučaj pot vnaprej izrisano, kar nama je tudi tokrat pomagalo vsaj dvakrat, da nisva krenili po svoje.

Zanimivosti ob poti: 

Dinamična obalna pot, ki sva si jo začrtali, nama je ponudila polno zanimivih točk za postanek:

• Openski obelisk, ki označuje začetek poti,
• Naravno plezališče, kjer plezalci trenirajo z enim najlepših razgledov na zaliv,
• Idilična vaška arhitektura v bližini Contovella,
• 500 stopnic iz peščenjaka, ki povezujejo planoto z nižjimi deli obale,
• Kontovelska mlaka, naravni rezervat,
• nostalgična podoba železniške postaje Miramare
• Park in grad Miramare, priljubljena znamenitost,
• Cerkveni kompleks Santuario di Monte Grisa, znan po svoji unikatni arhitekturi,

Klikni na fotografijo za ogled galerije slik

Grad Miramare (Castello di Miramare):
Bel dvorec, ki se dviga nad morjem, je bil zgrajen v 19. stoletju kot rezidenca nadvojvode Ferdinanda Maksimilijana Habsburškega in njegove žene Charlotte Belgijske. Grad je ena izmed najbolj fotogeničnih znamenitosti v tem delu Italije. Prvič sem grad obiskala marca 2016, ko smo družinsko raziskovali Trst. V notranjosti gradu je danes muzej, kjer si obiskovalci lahko ogledajo avtentično ohranjene prostore. Občasno se tu odvijajo tudi kulturne prireditve, razstave in konference. Sama si notranjosti še nisem ogledala, a zagotovo bom ob naslednjem obisku. Park okoli gradu je lepo urejen in v zadnjem desetletju dodatno obnovljen. Sprehod po njem je prijeten, posebej še pot do pomola, kjer stoji kip, podoben sfingi, ki ponuja odlično lokacijo za fotografiranje.

Klikni na fotografijo za ogled galerije slik

Cerkev Santuario di Monte Grisa:
No, tole je pa cerkev, do katere se morate obvezno sprehoditi, če ste se odločili, da prehodite Strada Napoleonico. Ta moderna cerkev je ena najbolj nenavadnih, kar sem jih videla v vseh letih popotovanj. Nahaja se na hribu Monte Grisa nad Trstom in je zlahka dostopna iz Strada Napoleonica. Cerkev je bila zgrajena v 60. letih 20. stoletja in ima edinstveno trikotno arhitekturo iz betona. Njena mogočna oblika naj bi simbolizirala molitev in zaščitništvo nad Trstom. S prijateljico sva jo opazili že od daleč, ko sva se ustavili za malico v vasi Contovello, in se spontano odločili, da jo obiščeva. Dodatna dva kilometra hoje se je izplačalo!

Vstop v cerkev je izjemno impresiven – ogromna steklena okna, barviti reliefi, freske, naravna svetloba in zanimiva moderna umetnost. Ko pa stopiš ven, te osupne še veličasten panoramski razgled na Trst in Jadransko morje. Dostop do cerkve je sicer mogoč tudi z avtomobilom, a bi bilo to skoraj grešno, saj poti v okolici ponujajo fantastične sprehajalne izkušnje. Vstop je brezplačen, a prepričana sem, da bi si zaslužila simbolično vstopnino, saj je doživetje res izjemno!

Klikni na fotografijo za ogled galerije slik

In zaključek s sončnim zahodom nad Tržaškim zalivom – neprecenljivo! Kaj bi si človek še želel več? Jah, edino to, da prideš sem vsaj še enkrat, saj sem opazila, da je pot primerna tudi za kolesarje in si traso lahko začrtaš še po drugih poteh, ki so tu kar lepo razvejane, bodisi proti Trstu bodisi proti Sistiani. Vsekakor domača naloga, da preverim kje so varne poti za kolesarje.

Sklep:
Strada Napoleonica je prava izbira za vse, ki uživate v sproščenem pohodu z razgledi na morje in zgodovinskimi zanimivostmi na poti. Ker je trasa primerna tudi za kolesarje, sem se odločila, da naslednjič preverim možnosti za kolesarski izlet po tej regiji.

Vabim te, da skupaj z mano ODKRIVAŠ SVET, črpaš moje popopotniško-izletniške ideje,  komentiraš, deliš in (mi) tudi ti zaupaš še neznane poti doma in po tujini.