Čisto morje, okusna hrana, čudoviti razgledi z vrha klifov, zanimiva zgodovina o vulkanskem nastanku otoka, tipična bela arhitektura hišic, slikovite vasice, cvetoči pridih romantike na vsakem koraku. Vse to in še več je otok Santorini, ki ga enostavno lahko raziskuješ kar sam. Midva sva najela skuter za 1 dan in rent-a-car za 3 dni. Bilo je več kot dovolj, da sva zaužila vse ključno, kar ponuja otok.
Potem, ko sva od januarja do julija pridno nabirala kondicijo po slovenskih gorah z namenom, da se 31.7. dobro pripravljena odpraviva na organiziran 11-dnevni treking po Gruziji, se je prvotni načrt nekaj dni pred odhodom sesul. Zaradi trenutne koronavirus slike v svetu in ukrepov posameznih držav je naneslo tako, da je Gruzija umaknila Slovenijo iz seznama varnih držav. Tako je naneslo, da si zato vseeno privoščimo nekaj lahkotnega, sproščenega. Izbira destinacij letošnjega poletja je po eni strani res malce težja. Na odločitev vpliva psihološki efekt (strah ob obisku držav z visokim deležem obolelih s Covid-19), želja, da ne obtičimo v dolgih kolonah na cesti proti SLO-HRV obali, pa tudi dejstvo, da je epidemija koronavirus tudi korenito posegla v letalske prevoze.
Družinsko je padel sklep, da greva z možem kar sama na enotedenski oddih. Ker nama res ni dišalo, da bi se za ta enotedenski oddih do izhodiščnega letališča dolgo vozila z avtom, sva našla opcijo za let iz Ljubljane preko Krete na Santorini (nazaj direkten let). In tako sva pristala na otoku sredi Egejskega morja, ki ga opevajo kot idealno destinacijo za medeni teden. Pa sva si ga naredila še midva in preverjeno lahko zatrdim, da nudi res izjemne danosti: čisto morje, odlična grška hrana, čudoviti razgledi z vrha klifov in strmih predelov obal, zanimiva zgodovina o vulkanskem nastanku otoka, tipična bela arhitektura hišic in vsi tisti barviti detajli od lončnic, polken, vrat, zunanjega dekorja, mestnih talnih mozaikov, prikupnih cerkvic z zvonovi in modrimi strehami, slikovite tradicionalne vasice kot so Messaria, Pygros, Megalochori in Emporio, prijaznost domačinov …in še bi lahko naštevala.
Santorini je majhen otok (72km2) in najbolje ga je raziskovati kar sam (najem avta / skuterja), sva pa se vendarle odločila še za voden izlet z ladjico do sosednjih otokov vulkanskega izvora: Nea Kameni, Palia Kameni in Thirasia. Vse ostalo, kar ponuja otok za ogled je najbolje, da obiščeš sam. Več v nadaljevanju o najinem raziskovanju otoka Santorini.
Pod vsakim opisom dneva je fotografija (klikni nanjo za prikaz galerije več slik).
31.7.2020: Kamari Beach (nastanitev v Sol Mare Salis Studio)
Po vzletu na LJ letališču ob 12:55, smo pristali na Kreti (Heraklion) ob 14:55 in nadaljevali brez presedanja na letališče Thia (Santorini). Preko Booking.com sva si že doma rezervirala nastanitev v majhnem studiu SOL MARE SALIS, ki se nahaja le 10 m ob obali Kamari Beach in 5km do letališča. Lokacija je res odlična in imaš vse na dosegu (trgovinice, bare, restavracije, market, plažo).
Sol Mare Salis je povsem zgleden studio, vendar lahko odkrito zapišem, da na spletni strani Booking.com malce pretiravajo s fotografijami, je pa vseeno lepo urejeno in več kot udobno. Prednost je terasa (vzhodna stran) in bližina plaže. Oprema kuhinje je bila v najinem studiu (2+1) morda malce skromna, je pa zadoščala za pripravo zajtrka, itak pa si za teh par dni seveda privoščiš raje edinstvene grške specialitete, ki so v Kamari Beach povsem dostopne, v mestih Fira in Oia pa cene poskočijo tudi za 2x.
Ker je Kamari Beach na vzhodni obali Santorinija, se splača zjutraj vstati (6:15) in pozdraviti sonce, kako se dviga nad morjem.
1.8.2020: prvi dan v sožitju z morjem (plaža Kamari Beach)
Prvi dan po prihodu namenjava kopanju na plaži Kamari Beach, do katere imava le 10m. Zelo praktično in pravzaprav le nekaj korakov stran iz najinega studia. Obalna pešpot je polna trgovinic, vendar spet ni čutiti tistega vrveža, kar je razumljivo. Posledice koronavirusa so očitno segle tudi do tako odročnih otokov, kot je Santorini, kjer je bil več kot opazen manjko turistov (razen v večernih urah med sprehodom po glavnem mestu Fira in sosednji, severni vasici Oia).
Maske so (načeloma) obvezne, vendar marsikdo se na poti iz plaže spozabi ob vstopu v trgovino ali gostinski lokal. Eni trgovci / gostinci to spregledajo, drugi vljudno opozorijo. Posledice Covid-19 so opazne, saj je precej ležalnikov na plaži, ki so sicer brezplačni ob naročilu pijače za 10€, nezasedenih. Prav tako tudi obalne restavracije, ki zaživijo šele proti večeru, pa vendar se gostinci dodatno trudijo, da privabijo mimoidoče za svoje mize.
Dopoldan sem se udeležila sestanka s predstavnico Kompasa, ki nam je predstavila možne izlete. Takšne predstavitve je vedno treba poslušati s pravo mero presoje, saj se običajno izkaže, da veliko zadev lahko obiščeš tudi sam. Vplačala sem nama le voden izlet z ladjico na sosednje vulkanske otoke (43€/os), vse ostalo urediš lahko povsem sam.
Najem avta se ti ponuja že za prvim vogalom, vendar je praktično obiskati vsaj 3, da preveriš ponudbe. Skuter sva dobila za 20€/dan, avto (Hyundai i10) pa za 30€/dan. Kaj dražjega se niti ne splača, razdalje so majhne, nikamor ti ni potrebno hiteti, pomembna je samo ena stvar (delujoča klima :-).
Na ta dan sva zaradi ponedeljkovega planiranega izleta z ladjico najela najprej skuter za 1 dan. Izkoristiva ga za večernjo vožnjo po bližnjih ulicah do mesta, kjer se nahaja Agios Nektarios Church.
2.8.2020: Enodnevni potep s skuterjem (Akrotiri Lighthouse, Red Beach, Personissa in Pygros)
Vožnja s skuterjem (kakršnega pač dobiš) ima svoj čar, po drugi strani pa je vseeno manj udoben kot avto, v katerem udobneje sediš (s klimo, ki kolikor toliko deluje 🙂 in v katerega si brez večjih omejitev naložiš, kar pač rabiš za hojo po mestu ali obisk plaže. Zato sva s skuterjem preiskala le južni del. Zapeljala sva sva se do skrajnega rta na jugozahodu, kjer stoji svetilnik Akrotiri Lighthouse. Svetilnik sam po sebi ni nič posebnega, je pa lep razgled in seveda primerno za eno fotko v dvoje :-).
Ustaviva se še na rdeči plaži (Red Beach), ki jo je s svojo rdečo barvo zaznamoval vulkan pred mnogimi leti pred našim štetjem. Do plaže je potrebno hoditi nekaj minut po skalnati poti, vendar je potrebno previdno stopati, saj so tla krušljiva. Tudi sicer nam je bilo svetovano, da se dlje časa ne zadržujemo na tej plaži, saj obstaja nevarnost krušljivih skal iz pečine, ki se dviga nad plažo.
Na poti nazaj naju je prijetno presenetila vasica Pygros, ki sva jo obiskala v večernih urah in imela okusno večerjo v lokalni restavraciji Kantouni (odličen suvlaki). Pygros je po zapisu, ki sem ga prebrala v jedilnem listu restavracije, najbolje ohranjena srednjeveška naselbina na Santoriniju. Nekoč je bilo celo glavno mesto otoka oz. vse do takrat (19.stoletje), ko se je prestolnica preselila v Fira.
3.8.2020: Celodnevni izlet z ladjico – po vulkanskih poteh 3 otokov (Nea Kameni, Palia Kameni in Thirasia)
Dan za izlet z ladjico, ki sem ga v Kamari-ju vplačala pri predstavnici agencije Kompas. Zaradi koronavirusa, imajo v tem času ladje predpis, da lahko zasedejo max 60% svoje kapacitete. Kljub temu in vsesplošnemu padcu turizma (Covid-19), se nas je nabralo kar nekaj, ki smo se odpravili do kaldere.
Najprej so nas zapeljali do 450 let starega otoka Neo Kameni, ki je najmlajši otok na Mediteranu. Na njem se nahaja še aktivni vulkan, okoli katerega smo se tudi sprehodili. Dokler nas turiste vodijo na takšna mesta, bo že varno, sem si mislila. Sicer pa menda seizmološke meritve na tem otoku izvajajo redno (smo opazili naprave), na ta način pa lahko napovejo potres za 1 mesec do 1 leta vnaprej, kot sem razumela iz povedanega.
Ker gre za geološki narodni park, je potrebno dodatno plačilo (fee 2€/os.). Do vrha, ki je označen s kamnitim stebričkom na višini 128 m.n.v., je cca 20min hoje (zaradi vročine obvezno pokrivalo, voda in primerna obutev). Otok Neli Kameni je center kaldere (vulkanski krater zalit z morjem). V zadnjih 200.000 letih je bilo cca 12 močnih vulkanskih izbruhov, med njimi Minojski izbruh (1650 let pred našim štetjem), ki je bil največji na svetu in je izoblikoval današnji Santorini. V več 100.000 letih je vulkan bruhal večkrat (zadnji izbruh l.1950) in danes je opaziti več plasti, ki so se na površju nabirale v vsem tem dolgem obdobju. Od vulkanskega materiala je znan plovec, vulkanska kamnine večinoma bele barve, ki so ga uporabljali že v rimskem obdobju.
Z ladjico smo nadaljevali do otoka Palia Kameni, kjer smo imeli krajši postanek v za kopanje v morju. Nekateri so zaplavali do termalnih vrelcev (Hot Springs Palea Kameni), kjer je voda vrelcev sicer pomešana z morjem, vendar doseže temperaturo tudi do 30 stopinj. Posebej seveda opozorijo za koga ni primerno kopanje (nosečnice, osebe s srčno-žilnimi obolenji ipd.) in pa seveda, da za to priložnost kopalci izberejo črne oz. temne kopalke, saj rdeča barva vrelcev pušča na koži svoje sledi, svetlejši odtenki blaga pa se razbarvajo. In res sva to opazila tudi sama, na beli posteljninin v najinem studiu (ker s tuširanjem očitno tudi ne spraviš vse barve iz kožnih por) in pa na mojih sicer črnih kopalkah, na katerih so drobne bele pikice postale rožnate, pa sploh nisem zaplavala čisto do vrelcev.
Sledil je še obisk otoka Thirasilia, kjer smo imeli cca 2h prosto, vendar se nas je večina odločila le za kosilo v restavraciji Captain John, kjer so bili na nas (ladjico turistov) že dobro pripravljeni. Sama pa sem se sprehodila po bližnji okolici, saj so me pritegnili vsi tisti detajli, ki jih najdeš bodisi na vratih nekakšne shrambe, vzidane v skalovje bodisi ob obali.
Nazaj grede smo se z ladjico vrnili ob mogočnem klifu otoka Santorini, na vrhu katerega se razprostira vasica Oia (tokrat pogled z morja, kasneje sva jo obiskala tudi v lastni režiji) ter nazaj proti pristanišču Athinios.
4.8.2020: Najem avta in raziskovanje otoka v lastni režiji (Ancient Thira, arheološki muzej Akrotiri, muzej Lost Atlantis, mesto Fira)
Na ta dan sva si najela avto (Hyundai i10), za katerega sva odštela 100€ za 3 dni in se najprej povzpela na bližnji Ancient Thira, ki se nahaja na vrhu hriba med Kamari Beach (kjer sva bila nastanjena) in Perissa. Več kot razgledov z vrha nisva bila deležna, saj je bilo vse zagrajeno in zaprto.
Sonce je sredi dneva močno pripekalo, zato sva si na ta dan izbrala obisk dveh muzejev.
Nadaljujeva v smeri za Akrotiri, kjer obiščeva Arheološki Muzej v naselju Akrotiri. Povzemam kar zapis iz Wikipedije: “Naselje je bilo uničeno zaradi izbruha ognjenika Tera okoli 1627 pred našim štetjem. Pod vulkanskim pepelom so se ohranili ostanki fresk in veliko predmetov in umetniških del. Naselje je večkrat omenjeno kot navdih za zgodbo o Platonovi Atlantidi. Arheološko najdišče je bilo izkopano leta 1967.”
Zanimiv pa je obisk muzeja Lost Atlantis (www.lost-atlantis.com), ki je bil odprt šele lani. Na sodoben, interaktiven način obiskovalcem predstavljajo zgodovino otoka Santorini in njegovo usodo, ki so ga krojili vulkanski izbruhi že davno nazaj pred našim štetjem.
Po priporočilu naše predstavnice sva uspela najti tudi tisti skriti kotiček – luknjo v skalovju (t.i. The Heart of Santorini), ki se nahaja na zahodni obali in naj bi spominjala na obliko srca, če si ga predstavljaš podolžno. Sicer pa ga je treba ujeti v objektiv pod pravim kotom, da njegovo srčasto obliko res lepo ujameš. Če v Google odtipkate “the heart of santorini”, so slike boljše, meni je uspelo samo takole:
Dan skleneva z obiskom glavnega mesta Fira, ki se ga (enako kot vas Oia) splača obiskati pozno popoldan do večera, da ujameš enega tistih opevanih sončnih zahodov, po katerih slovi Santorini. Mesto Fira je res lepo, slikovito in z lepimi razgledi.
Pravzaprav me je Fira očarala bolj kot vasica Oia, ki sva jo obiskala naslednji dan in ki jo večkrat omenjajo v zadevi sončnega zahoda, vendar ob najinem obisku, je sonce v Oia-i pač zašlo, v Firi pa so se sončni odtenki ob njegovem zatonu postopoma stopnjevali, obarvali celotno večerno nebo, sončni zahod pa je še kar nekaj časa puščal na nebu svoje sledove.
5.8.2020: Obisk prestižne vasice Oia
Vasica Oia je malce bolj prestižnejša, sicer pa po svoji arhitekturni podobi spominja na Firo (bele hiške, ozke uličice in terasaste restavracije, od katerih se izbrane ponašajo z odlično lego s pogledom proti sončnemu zahodu). Temu primerno ima vasica verjetno tudi svojo ceno. To takoj opaziš po cenikih restavracij, ponudbi trgovcev s spominki (v primerjavi s tistimi ob obali) ali če poklikaš Booking.com in preveriš cene namestitev. Ker obale tu ni (vasica na vrhu klifa), imajo nastanitveni objekti (hoteli, apartmaji) povečini svoje bazene ali vsaj jaccuzzi-je na terasah in “na očeh” marsikomu, ki se sprehaja višje po ozkih uličicah. Zaradi majhnosti vasice in glasu o njenem čaru, je slabost ta, da se ljudi hitro nabere preveč, število parkirnih mest pa je občutno premalo.
6.8.2020: Po poteh tradicionalnih grških vasic in obisk vinskega muzeja Koutsoyannopoulos Wine Museum
Predzadnji dan namenjava obisku majhnih, tradicionalnih vasic, katerih imena je večkrat omenila tudi naša turistična predstavnica: Messaria, Megalochori in Emporio. Obisk Santorinija brez sprehoda po tipičnih vasicah, pač ne gre. V skritih kotičkih ulic lahko pokukaš na vsako še tako majhno dvorišče, urejeno s pisanimi lončnicami, cvetočimi oleandri in bungevilijami in ujameš v objektiv vse tiste grške detajle, da ti kar zaigra srce. Uživam, ko fotografiram takšne kotičke, četudi je to hudo zapuščena kamnita hiška, ki jo že prerašča vse mogoče:
Še posebej me je navdušulia vas Megalochori, kjer se splača iti na večerjo in pa Emporio (kjer sva šla peš do Venetian Castle in se zapeljala še do sosednje vzpetine, kjer stoji nekaj mlinov na veter.
Pred pripekajočim soncem sredi dneva pa sva se zatekla tudi v vinski muzej Koutsoyannopoulos Wine Museum, kjer se sam najprej sprehodiš po hodniku 6-8m pod zemljo (cca 300m) z audio slušalkami, na koncu pa ti postrežejo z degustacijo 4 vrstov vin. Muzej je res lepo urejen, z vsemi poslikavami sten in sobami, po katerih te vodijo skozi zgodovino od prvih začetkov predeleva vina do danes.
7.8.2020: Še zadnji stik z grškim morjem in polet proti domu s prijetnimi spomini na ta otok Kikladov
Santorini me je presenetil in navdušil na polno. In ga priporočam vsem mladim, morda kot destinacijo za poročno potovanje, pa tudi vsem ostalim, ki se želite spočiti in hkrati tudi kaj videti brez pretiranega napora, saj zares otok hitro raziščeš v 3-4 dneh, ker so razdalje kratke.
Na svojem Facebook in Instagram profilu redno objavljam utrinke iz aktualnih potovanj in izletov. Predvsem na Facebook-u je na ogled veliko albumov , ki si jih lahko ogledaš, predno te zamika, da bi se odpravil na pot :-). Vabim te, da skupaj z mano ODKRIVAŠ SVET, črpaš moje popopotniško-izletniške ideje, komentiraš, deliš in (mi) tudi ti zaupaš še neznane poti doma in po tujini.
