Pravi užitek, ko lahko zimsko idilo sredi pomladi zaužiješ nedaleč stran od doma. Pot na Gradišče, najvišji vrh Velike planine, je zelo lepa, poteka pa po poti pastirjev oz. planšarskem področju, ki ohranja bogato naravno, kulturno in duhovno dediščino Velike planine.
To pa je eno tistih doživetij, ki si ga podariš sam sebi. Na Dan žena sem se udeležila začetnega tečaja feratanja v slikoviti Vipavski dolini, ki je bil organiziran samo za ženske. Naučili smo se osnov plezanja in uživale razglede na slikovito Vipavsko dolino, ki so se nam ponujali na feratarski poti Gradiške ture (Furlanova in Otmarjeva pot).
V prvih dneh novega leta smo se druščina odpravili na Nanos, tokrat po manj znanih, sicer markiranih stezicah, vse do turistične kmetije Abram. Pot je bila enostavna in prijetna, posebej zanimiva pa tudi zaradi srečanja z medvedom. Ki je seveda varno zaprt 🙂
Ob izteku poletja, je bil drugi vikend v septembru še vedno precej “poletni”. Zato je bilo več kot prikladno, da ga preživim s prijateljico Niko. Izbrala sem nama kamp Podljubelj z nočitvijo v glamping alpski hišici za dve osebi, kjer sva najprej nazdravili “do dna”, naslednji dan pa se povzpele do vrha Begunjščice in še malo naokoli (20km, 1400m višinskih(
Tokratni obisk Avstrije je bil v bistvu podaljšek našega 4-dnevnega oddiha v dolini reke Soče, ki smo si ga splanirali v razmeroma občutljivem obdobju, ko smo bili tako doma kot v tujini še vedno pod vplivom epidemije s korona virusom. Vožnja po alpski cesti Großglockner Hochalpenstrasse je preprosto čudovita z brezmejnimi razgledi, namestitev ob jezeru Zell Am See pa nam je še en dokaz o urejenosti avstrijskih jezer z odličnimi možnostmi za namestitev (tudi urejenim kampom) in kolesarjenjem (urejene poti). In tu je še vzpon na Kaprun – do akumulacijskega jezera. Vredno obiska.
