Slovenski vrhovi vedno znova očarajo – še posebej tisti v visokogorju. Trupejevo poldne je eden izmed njih, saj te na vrhu nagradi z razgledi, ki ti vzamejo dih. Pot zahteva nekaj ur hoje (odvisno, kakšen »podaljšek« si zastaviš 😊), a trud se ob razgledih na Julijce, Karavanke in celo Osojsko jezero zagotovo poplača.
Če si želite povzpeti na enega tistih res idiličinih razglednih vrhov, potem se zapeljite v smer Dovje, od tam pa na vrh, visok 1891m, kjer se vam ponuja pogled na panoramo dvatisočakov (Tošč, Rjavina, Triglav, Luknja, Stenar, Križ, Dolkova špica, Škrlatica) in tudi Triglav.
Poletni dopust 2025 je bil tokrat v pravem slovensko-avstrijskem duhu. Po vrnitvi z Malega Lošinja sva naredila še skok do Salzburga in čudovitega jezera Attersee. To območje je prava pravljica – popolno za kolesarske ture in številne druge aktivnosti, ki jih tu res ne zmanjka. Po vseh teh doživetjih je odločitev za naslednja poletja jasna: več dni ob izbranih avstrijskih jezerih, ki me nikoli ne razočarajo, medtem ko bo Hrvaška obala boljša izbira ob koncu poletja.
Ena redkih snežnih pohodniških tur v tem letu – pot proti Komni in naprej do Koče pod Bogatinom (1513 m). Kljub sveže zapadlemu snegu je bila pot dobro uhojena, nekaj sonca pa je na vrhu omogočilo več kot zadovoljive razglede, čeprav so jih delno zakrivali oblaki.
Tale vrh sem imela že nekaj časa v načrtu. Gre stičišče Slovenije, Avstrije in Italije, od koder se ponujajo čudoviti razgledi na Julijske in Karnijske Alpe ter Karavanke. Za izhodišče sva s prijateljico izbrali Rateče in kljub skromni beli zimi le doživeli nekaj snežne radosti.
