Nedaleč stran od slovensko-avstrijske meje (Ljubelj) se nahaja čudovita soteska Tscheppaschlucht (po naše Čepa), ki velja za najglobljo na avstrijski strani Karavank. Soteska očara s podobo večih slapov in potoka Loiblbach (Ljubeljska Borovnica), pot pa poteka večinoma po gozdu, ki je prijetno hladen in senčen, zato je to super ideja za poletni izlet, do izhodišča katerega pa iz Ljubljane vzame le slabo uro vožnje. Priporočam.
Včasih se večkrat zapeljemo mimo kraja, za katerega sploh ne vemo, kakšne naravne lepote skriva. Ni bilo malokrat, ko nas je pot vodila preko mejnega prehoda Ljubelj v sosednjo Avstrijo. Spominjam se, da sem po nekaj kilometrih uzrla nadcestni most, na katerem je z veliko pisalo Tscheppaschlucht. Nisem bila pozorna, niti nisem vzela v roke telefon, da bi preverila, kaj sploh je tu. Morda kak adrenalinski park v gozdu, ki jih je že kar precej po Sloveniji. Res je. Tu je mini adrenalinski park (bolj za manjše otroke), ampak bolj kot to, je lokacija znana kot izhodiščna točka za obisk res čudovite soteske Tscheppa (po naše Čepa).
Soteska očara z lepo urejeno in res skrbno zavarovano sprehajalno potjo skozi bujno zelen in prijetno hladen gozd. Pot ni krožna in je pravzaprav kar malo razvejana, jo je pa vsega skupaj za cca 8 km in 3h hoje. Ob njej pa bogastvo voda, mogočnih slapov, bobnečih slapov….Vsekakor vredno obiska.
Izhodišča za parkiranje (46.4976°N 14.2841°E) nikakor ne morete prezreti, saj se od mejnega prehoda Ljubelj vozite vesčas naravnost, cca 8km oz. dokler ne pripeljete do nadcestnega mostu z napisom Tscheppaschlucht. Skrajno levo se nahaja kar precejšne plačljivo parkirišče (prvih 30min zastonj, vsaka nadaljnja ura 1,5€, max pa se plača 6€). Na parkirnem avtomatu prijaviš svoje vozilo z registrsko številko, ob prihodu nazaj pa jo ponovno vpišeš in ti ponudi znesek potrebnega plačila glede na čas parkiranja. Vstopnina v sotesko se tu še ne plača, lahko pa si vzameš kak prospekt, zemljevid soteske (priporočljivo) in ob prihodu nazaj je tu na voljo tudi avtomat za nakup fotografije, če si jo sprožil na velikem Hudičevem mostu (Teufelsbrücke).
Pot v sotesko se prične preko prej omenjenega nadcestnega mostu in potem te vodijo oznake. Na začetku te pot vodi po gozdu, potem mimo adrenalinskega parka (primernega bolj za mlajše otroke) in šele po nekaj minutah prispeš do koče, kjer se plača vstopnina za obisk soteske (študentska cena 8€, odrasli 10€). Vstopnico je dobro, da se shrani, saj predstavlja hkrati tudi vstopnico za bus, ki ga po izstopu iz soteske lahko koristiš do izhodiščnega parkirišča.
Pot po soteski namreč ni krožna, ima pa 3 izhode / vhode iz glavne ceste, tako da si vsak lahko po svoje splanira pot. Ampak sem prepričana, da je najbolje pričeti kar na tem osnovnem parkirišču ob cesti iz Ljubelja proti AU. Hoja poteka prvih 30-40min dokaj složno, potem pa se pričenjajo že prve stopnice z zaščitno ograjo, ki vodijo v osrčje soteske. Vonj gozda in prvi zvoki vode, ki postajajo vse glasnejši, te hitro osvojijo, da kreneš naprej. Pot po soteski je kar razvejana in prvo (ključno) odločitev moraš sprejeti, ko prideš do križišča s tablo, ki usmerja levo (25min) ali desno (45min)
V vstopnici je avtomatsko zajeta možnost povratnega prevoza z busom (danes je to pomenilo 6,5km vožnje). Vsekakor priporočam vzeti zemljevid (ob vhodu) in obvezno kreniti po poti, kjer dejansko ugledaš glavne znamenitosti: slap Tschaukofall, Teufelsbrücke (Hudičev most) in Tschaukofinger. Nepredstavljivo, kolikšna količina vode se tu steka in kakšno elementarno moč imajo bobneči slapovi, reka…. Vredno obiska in TOP.
FOTO ALBUM
(klikni na fotografijo za prikaz galerije slik)
Na svojem Facebook in Instagram profilu redno objavljam utrinke iz aktualnih potovanj in izletov. Predvsem na Facebook-u je na ogled veliko albumov , ki si jih lahko ogledaš, predno te zamika, da bi se odpravil na pot. Pohodniške in kolesarske ture objavljam tudi na svojem STRAVA profilu.
Vabim te, da skupaj z mano ODKRIVAŠ SVET, črpaš moje popopotniško-izletniške ideje, komentiraš, deliš in (mi) tudi ti zaupaš še neznane poti doma in po tujini.
