Pot ob robu Trnovske planote vse do Otliškega okna

Idejo za ta pohodniški izlet sem imela v načrtu zase že nekaj časa, saj sem si želela ogledati ta skalnati čudež narave, ki so mu nadeli ime Otliško okno. Pa sem tokrat, na predprvomajsko soboto, predlagala prijateljici, da se odpraviva proti Trnovski planoti, ob robu katere je speljana pohodniška pot. Kljub muhastemu vremenu v teh prazničnih dneh, je sonce naklonjeno obsijalo področje Ajdovščine in okoliško hribovje, zato je bil izlet res prav prijeten.

• Datum: 29.4.2023
• Izhodišče: Predmeja (pri kipu Matere Gorjanke); 45°56’36.9″N 13°52’35.4″E
• Prehojena pot: Predmeja (pri kipu Matere Gorjanke- Gora Otlica – mimo Otliškega maja (847m) – Otlica – Otliško okno
• Čas hoje: cca 4h od izhodišča do Otliškega okna in nazaj
• Možen podaljšek poti od Otliškega okna: 55 min do Sinjega vrha (1002m)

Za izhodišče sva izbrali vas Predmeja, vendar sva cijno parkirišče pri kipu Matere Gorjanke najprej zgrešili, saj ga hitro prezreš, ko se z avtom voziš po vijugasti poti navkreber (nahaja se na desni strani ob ovinku). Zato na tem mestu podajam natančno koordinato, ki jo Google navaja kot “razgledna točka / viewpoint Predmeja.  Na tej točki, kjer stoji kip Marije Gorjanke, se res ponuja čudovit razgled na Vipavsko dolino. Informativne table te usmerjajo levo na Orlovco (kamor sva krenili midve) ali desno na Korito, sicer pa je na voljo majhen zemljevid “Pot po dolu gor in dol” z vsemi točkami pohodniške poti. Ker sva bili od domačinke opozorjene, da ob 14h zapirajo cesto, po kateri sva pripeljali, zaradi really-a, sva si hitro skalkulirali, da greva pač samo do Otliškega okna.

Torej sva od kipa krenili levo za smer Orlovca, ki je dobila ime po orlih, ki so v stenah tod naokoli našli svoje domovanje.
Prispeva do prvega razpotja, kjer table usmerjajo v 3 smeri: Dolski Maj, Na hotelu in Na Orlovci. Drživa se slednje in prispeva do Gore Otlice, kjer je ponovno še ena razgledna točka s klopco, na katero so vžgali #goraotlica. V nadaljevanju poti, ki je sicer speljana pa precej siromašno pozelenelem področju, si na razpotju ogledam, kam sve od tu še vodijo pohodniške poti: Pot po Robu- COl (3h 15min), Sinji vrh (1h 15min) ali Koća A-Bavčarja na Čavnu (3h). Ker se zavedava časa, ki nama je odmerjen zaradi predvidenega zaprtja ceste, nadaljujeva potu proti Sinjemu vrhu, čeprav se zavedava, da ga tokrat ne bova dosegli.
Proti Otliškemu oknu naletiva na nekaj domačij, ki osamljeno stojijo tu gori, v spokojnem miru, brez prometa in v sožitju z naravo.

Ob 11:10 prispeva v gozd, kjer naju table že obveščajo, da sva blizu “okna”. Presenečena opazim, da so na tem mestu, z vso skrbnostjo in spoštovanjem do te lokalne znamenitosti, zelo lepo uredili pot, ki vodi do Otliškega okna. Na tabli pohodnike obveščajo, da gre za “naravni spomenik” na območju občine Ajdovščina, o tem kako je nastalo Otliško okno pa na spodnji fotografiji.

Do Otliškega okna vodijo skrbno urejene lesene stopnice, pred “oknom” pa ni odveč biti malce pazljiv, saj obstaja nevarnost zdrsa, ki ga res ni potrebno plačati zavoljo želenega foto posnetka. Meni osebno pride lepota Otliškega okna do izraza šele, ko ga fotografiraš od daleč, da se vidi, kako se je na zanimiv način formiralo znotraj mogočne skale. Po višini Otliško okno meri 10m, široko pa je do 6m. Po svoji obliki me pravzaprav spominja na solzico ali kapljico, čeprav še zdaleč ni tu prostor, da bi človek (za)jokal od žalosti, kvečjemu od sreče in hvaležnosti, da nas obdaja tako čudovita narava, ki nas napolni in preprosto spodbudi, da ODKRIVAMO še nove poti.

Na tej Poti ob Robu se ponuja še kar nekaj pohodniških poti: Koča Antona Bavčerja na Čavnu (1242m), Mali Modrasovec (1305m) in Veliki Modrasovec (1353m), ki jih na tem mestu zapisujem kot naslednjo priložnost ob obisku hribovja nad Vipavsko dolino. Midve se na poti domov ustaviva še pri izviru reke Hublja. Nad izvirom se nahaja gostilna, pod njo pa parkirišče, od koder se lahko krene po naravoslovni učni poti. Ob prvem pogledu me je presenetil pogled na skalovje in lepoto ogromne količine vode, ki v slapu pada v tolmun. Vode je v času deževja še več in izvir oz. potok postane menda že pravi hudournik.