Kolesarski vzpon do prelaza Jezerski vrh (Seeberg Saddle)

Jezersko je znano po tem, da ponuja obilo možnosti za aktiven oddih, seveda tudi veliko možnosti za kolesarjenje. Za ljubitelje kolesarskih vzponov se splača kreniti vse do avstrijske meje, do mejnega prehoda Jezerski vrh. Vzpon je razmeroma enakomeren do Zgornjega Jezerskega, potem pa se začne serpentinasta gorska cesta do prelaza na višini 1218 mnv. Najlepši pa je spust, doooolg in z lepimi razgledi med potjo.

OBČINA JEZERSKO:

Jezersko leži ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp in Kravank. Občina se ponaša s čudovitim koščkom Slovenije, na katerega smo slovenci lahko opravičeno ponosni, še posebej pa na dejstvo, da je Jezersko vključeno v “omrežje gorniških vasi (Bergsteigerdörfer)”, ki ga od leta 2008 vodi Avstrijska planinska zveza (ÖAV), pri nas pa je nosilec tega projekta PZS. Vključitev v ta projekt ne pripada ravno vsaki alpski deželici. V Sloveniji pripada ta čast menda samo vasem: Jezersko, Dovje-Mojstrana in Luče, saj gre za strogo izpolnjevanje ustreznih meril, ki jih mora kraj izpolnjevati: mirno gorsko okolje, razvite planinske poti, živahna kultura in dejavnosti za aktivno preživljanje v naravi brez uporabe tehnologije….

Več o projektu na spletni strani: https://slo.bergsteigerdoerfer.org, kjer je lepo predstavljen zemljevid z zarisanimi lokacijami gorniških vasi (ideja za obisk). Upam, da se “korenine” trajnostno naravnanega turizma v Sloveniji razrastejo še na druge regije in da se v Sloveniji še kakšna lokacija uspe zapisati na ta seznam gorskih vasic, ki jih bomo s ponosom pokazali svetu.

KOLESARSKI VZPON NA JEZERSKI VRH:

Površina Jezerskega zajema Spodnje in Zgornje Jezersko, mimo katerih sem zapeljala tudi sama. Pravzaprav sem si za izhodišče do Jezerskega vrha izbrala Preddvor, saj sem po izrisu poti na aplikaciji Outdooractive presodila, da bo dolžina in potrebnih višinskih metrov ravno prav glede na moje fizične sposobnosti, vreme in razpoložljiv čas. Zaradi nekih gradbenih del in zapore ceste sem se v Preddvoru malce lovila, predno sem prišla na pravo cesto v smeri proti kraju Breg ob Kokri in Tupaliče, potem pa je pot potekala pravzaprav ves čas naravnost do prelaza, enakomerno v klanec.

• Izhodišče: Preddvor (obcestno parkirišče blizu Lakmayerjevega drevoreda in cerkve)
• Pot: Preddvor – Breg ob Kokri – Kokra – Spodnje / Zgornje Jezersko  – Planšarsko jezero – Jezerki vrh – … in nazaj po isti poti
• Zaključek: Preddvor s podaljškom okoli jezera Črnava (kosilo v Pizzeriji Urša, ki jo toplo priporočam).
• Dolžina prevožene poti: 69km
• Višinskih metrov: cca 1200 (na zemljevidu je del prevoženega cestnega odseka 7km napačno izrisan / pozabila vklopiti Stravo)
• Aktivni čas kolesarjenja: 4h 30min

VTIS:

Pot je vesčas asfaltna in razmeroma malo prometna. Na odseku Preddvor – Zgornje jezersko se zlagoma vzpenja in ni kakšnih ekstremnih vzponov in spustov, tako da prvih 25 km gre tekoče. Po odcepu desno za Planšarsko jezero pa se po nekaj kilometrih začne tisti del serpentinaste ceste do prelaza. Res hvaležno, da ta pot ni prometna, sicer pa je cesta do prelaza kar zadovoljivo široka in je tudi za kolesarje tisti rob ceste več kot zadosten. Najlepši del pa je seveda spust. Pravzaprav eden lepših in dolgih (25-30km do Preddvora), saj se ti med vožnjo večji del poti ponujajo lepi razgledi na Jezersko in okoliške hribe.

NA POTI:

Skoraj nujno se je po Zgornjem Jezerskem vstaviti na Planšarskem jezeru in privoščiti kakšno pijačko in grižljaj ob idiličnem pogledu na jezero in okoliške hribe. Pred vzponom na prelaz sem si privoščila pošteno debelo palačinko, namazano z Nutello in cedevito. Potem pa …. gremo naprej, sploh ker so temni oblaki nekam čudno poplesavali tam gori. In res sem doživela “mokro 10 minutno dežno avanturo” na poti nazaj, ki ni mogla počakati še 7 km, kolikor mi je še manjkalo do izhodišča (Preddvor). Na srečo se je kmalu pokazalo sonce, tako da je bilo teh 7km ravno prav za delno posušitev vsega, kar je bilo na meni.

Po prihodu na cilj (Preddvor) sem se odločila, da prekolesarim še krožno pot okoli jezera Črnava, kjer se (na moje presenečenje) tudi kopajo. Tega res nisem vedela – da je jezero tudi kopališko. Okolica je lepo urejena, ne vem pa kakšna je zgodba s tem grajskim poslopjem in teraso ob jezeru, da se pušča tako propadati.

No, moj namen je bil, da se končno pošteno najem. Kje? V Pizzeriji Urša v bližini jezera, kjer sem bila tokrat drugič in so me ponovno prijetno presenetili s svojo ponudbo. Ambient pa je sploh njihov adut, saj imaš z njihove terase lep pogled na prostran travnik (na katerem pristajajo padalci).

Pozornost so mi pritegnila tudi pšenična polja pod Domom starejših občanov Preddvor – mimogrede, starejši gopodje in gospe imajo tu res idilično nastanitev na “stara leta”.  Semkaj sem krenila, ker mi je objekt od daleč deloval kot nekakšen dvorec,  v bistvu pa je to dom za starejše. Se ne bi branila tukaj bivati na stara leta 🙂