S tem zapisom predstavljam izlet v okolici Radovljice. Obiskala sem naravoslovno učno pot Pusti grad (razvaline zgodovinske trdnjave) in se sprehodila po delu vodne učne poti Grabnarica. V Begunjah sem si ogledala Grad Kamen in obiskala Alpski smučarski muzej Elan, kjer sem spoznala bogato zgodovino smučanja. Dan sem zaključila s čudovitim sončnim zahodom, ki je dodal “piko na i ” sončnemu jesenskemu dnevu.
Tole je ena krasna priložnost za pohod po kraških stezicah – v jesenskem soncu in v ravno pravšnjih vremenskih razmerah, ko ni več vroče in si narava nadeva jesensko preobleko. S prijateljico sva krenili po označeni pohodniški poti (P9), ki se v delčku poti (pri Tinjanu) stika s Slovensko planinsko potjo. Izhodišce je v Dekanih in praviloma poteka do Tinjana, vendar se jo splača podaljšati do vasice Osp. Pot se vije med oljčniki, malo po gozdu, mimo vasic z lepimi razgledi na Koprski zaliv, Kraški rob, vasico Osp in viadukt pri Črnem Kalu.
Zanimiva kolesarska dogodivščina, zame prva te vrste, ki se je izkazala predvsem kot logistično praktičen način za 5-dnevno kolesarjenje po 3 otokih (Šolta, Brač in Hvar) in obiskom prikupnih dalmatinskih mestec. Kolesarjenje je potekalo delno po glavnih, precej pa tudi po stranskih cestah, ki so se vile med idiličnimi kamnitimi vasicami, obsežnimi nasadi oljk, ob obali ali na višjih hribovitih predelih. Prikolesarili smo tudi na Vidovo goro, najvišji vrh Jadranskega otočja.
Večkrat me pot zanese v Podravsko regijo (Maribor in okolica). In vsakokrat poskušam ta čas izkoristiti tudi za kak krajši izlet, ki se jih ponuja kar veliko neglede na to ali je na voljo le 2 uri, pol dneva ali cel dan. Tokrat nekaj več o Kalvariji in znameniti “srčasti poti”, ki se vije med vinogradi na Špičniku (občina Kungota).
Idrija, nastarejše slovensko rudarsko mesto, leži na drugem največjem nahajališču živosrebrove rude na zemeljski obli. Pravzaprav jo še nikoli nisem obiskala z namenom, da pobliže spoznam to mestece in konec avgusta je bil namenjen ravno temu. Da pobliže spoznam lokalne znamenitosti Idrije in se zapeljem po kolesarskih poteh, ki se vijejo med griči, ki jih tu res ne zmanjka. Resnično bi mi bilo žal, če bi kolo ostalo doma. Čas obiska je bil idealen, saj se je 24.8. odvijal Praznik idrijskih žlikrofov, tako da sem imela za povrh še nekaj kulinaričnih radosti.
