Rakov Škocjan – kraška dolina v osrčju Notranjske

Rakov Škocjan je brez dvoma tisti naravni biser Slovenije, ki ga mora vsak obiskati vsaj enkrat v življenju. Jaz sem ga tokrat prvič. Nahaja se v osrčju Notranjske, obiskovalcu pa se ponuja kot razkošno “naravno okno” v kraški svet – poln zanimivih struktur, jam, izvira, lepega gozda in še mnogo več. Očara na prvi pogled.

Klikni na ikono za celostranski prikaz videa.

Vroč poletni dan je kot nalašč za obisk Rakovega Škocjana – da stopiš v objem senčnega, prijetno hladnega gozda in sprehajalnih poti, ki se vijejo vzdolž reke Rak. Ta teče po kraški dolini, ki je pravi naravni biser. Resnično nisem pričakovala, da je narava kraškega sveta v tem kotičku Slovenije tako čudovita. Lahko rečem, da se je tu zgodil pravi naravni čudež, saj so se na kraškem površju začeli udori stropa, ki so se zaradi delovanja vode tanjšali, strop jame se je zaradi raztapljanja apnenca tanjšal, jama pa večala. Ponekod se je del stropa ohranil in tvori danes podobo naravnega mostu, od katerih izstopata Mali in Veliki naravni most. Ob obisku Rakovega Škocjana jih ne smete prezreti

Prav tako je nujno si ogledati Tkalca jamo. Gre za ponorno jamo, kjer reka Rak ponikne v podzemlje in steče iz Rakovega Škocjana naprej proti Planinskemu polju (se zlije v Pivko). Jama je dolga kar 2885m in globoka 71m in pri spustu vanjo (tudi s pomočjo vrvi) je potrebna kar visoka previdnost. Opozorilna tabla sporoča, da steze v jamo ni del učne poti, zato tudi ni posebej urejena. Vseeno je tista vrv res potrebna, saj so tla spolzka in je torej treba biti previden. Najprej sploh nimaš občutka “kaj bo naprej” in sem se že zbala, da bo treba iz jame splezati nazaj po isti poti. Nekaj časa si ujet v res veliki, kratek čas malo temačni jami, ampak snop svetlobe na drugi strani ti daje “sporočilo”, da je pot še naprej. In prav res. Na tak poletni dan, ko reka Rak ponikne, je namreč priložnost, da po spustu v jamo iz nje odkorakaš kar po izsušeni rečni strugi na plano in prav zanimivo je hoditi po rečnem dnu, polnem s travo poraslimi kamni.

Klikni na fotografijo za ogled galerije slik

Področje Rakovega Škocjana lahko raziščete s kolesom po krožni makadam gozdni poti, ampak s tem ni dostopa do vseh izvirov, naravnih mostov, ponorov in ponikalnice reke Rak) ali peš, pri čemer so na voljo 3 sprehajalne poti: Jamarska (2,3 km), Tkalčeva (4,5km) in Rakova pot (7,5km).

Za izhodišče se ponuja dovolj možnosti za parkiranje ob makadam gozdni poti, s kolegico sva parkirali kar fajn, na parkirišču v bližini Malega naravnega mostu (45°47′27″ N 14°18′16″ E). Najbolje je v Google Map odtipkati kar “Parking Rakov Škocjan“. 

Celotna krožna pot je danes terjala 9km, morda celo več, saj se je signal zaradi jam tudi izgubljal. Moram pa odkrito zapisati kritiko, da so oznake na nemalo gozdnih odcepih in stranskih poteh resnično slabe. Že res, da so postavljeni smerokazi do ključnih točk Rakovega Škocjana, ampak odcepov na gozdnih poteh je še toliko vmes, da bi lahko bila vsaj kakšna dodatna puščica, tako pa sva večkrat zašle, prišle na neko jaso in šele s pomočjo Strave, ki ima natančno zarisane tudi gozdne poti, prišli nazaj do makadam ceste oz. gozdne krožne poti. Mislim, da nas je bilo več, ki smo se malo izgubljali.

Kljub malce zgubljanju in pa skoraj eno uro čakanja na postrežbo v Hotelu Rakov Škocjan, je bil to res prijeten izlet. Je povsem neutrudljiv in se ga lahko tudi ustrezno skrajša (družine z majhnimi otroci), saj se lahko vsedeš v avto in po makadamu zapelješ na drugo stran Rakovega Škocjana, kjer si potem ogledaš na informativni tabli označeno znamenitost. Midva sva krenili celo pot peš in edino, kar si nisva ogledali so bili ostanki rakovske žage in Cekev Sv. Kancijana.