Družinski vzpon na dvatisočak – Viševnik z izhodiščem v Rudnem polju je ena taka prijetno utrujajoča turca, ki sta jo hčerki (9 in 13 let) odlično premagali. V sožitju z gorami in lepimi razgledi, pa tudi smeha, ko smo ob sestopu doživeli nepričakovano “popestritev” , saj so izposojeni planinski čevlji želeli, da jih spoznamo še z druge plati 🙂
Termin: 18.8.2013
Izhodišče: Rudno polje
Čas hoje (vzpon):2h10 min
Čas hoje (sestop): 1h30 min z vključenimi manjšimi postanki.
Viševnik je 2050m visok hrib v Julijskih Alpah, ki smo si ga zadali doseči z izhodiščem v Rudnem polju (lahka označena pot). Tu smo ob 9:15 parkirali na velikem parkirišču (ob vojašnici), kjer smo pri prvi informativni tabli krenili desno (kot je kazala tudi smerna tabla za Viševnik).
Nekaj časa smo hodili v hrib po desni strani smučišča, ker pa je pot postajala vedno bolj neuhojena, z vedno več dreves in grmovja, smo prečkali smučišče na levo stran, kjer smo ob poti kmalu opazili tudi prve markacije. Šele ob sestopu, ko sva se s Kajo (9) vračali po tej strani smučišča, sem ugotovila, da bi bilo bolje parkirati še malo bolj naprej, tik ob vznožju smučišča in se v hrib podati po njegovi levi strani – ob vlečnici.
Kakorkoli že, pot na vrh Viševnika se sprva enakomerno vzpenja, potem (po zaključku vlečnice) pa malo bolj strmo. Bolj kot naklon je bila (vsaj zame) bolj moteča sončna pripeka. Lahko rečem, da je kar 90% poti do samega vrha Viševnika “na odprtem” in se torej sončni pripeki ravno ne moreš izogniti. Nekaj sence je v prvem delu ob smučišču in še malo naprej, kjer se hodi po gozdu, potem pa je pot več ali manj med grmičevjem.
Na visini 1720 m.n.v. je razpotje, kjer lahko desno kreneš do Blejske koče na Lipanci (2h) ali levo na Viševnik – naš cilj. Med hojo proti njegovemu vrhu se ti kaj kmalu ponudi razgled na Bohinjske gore, na vrhu pa je čudovit pogled na Triglav.
Tudi tokrat ga ponovno občudujem dokaj blizu, kot da bi mi bil na dosegu roke. Enkrat se bom vendarle povzpela tudi nanj.
En fajn dnevni izlet, ki se je sicer pri sestopu iz Viševnika za Nastjo končal malo nesrečno, saj so se ji izposojeni planinski čevlji želeli “prevetriti” v polni meri. Verjetno je bila kakšna razpoka v gumi že prej, hoja pa je povzročila popolni odstop gume na spodnjem delu stopala. Pri vsakem mimoidočem se je ustavila, ga pozdravila in počakala, da je šel mimo, da le ne bi opazili njenih planinskih čevljev “odprtih ust” 🙂
Vse se je pozabilo ob prijetni osvežitvi v blejskem jezeru (Grajska plaža) in ob slastni blejski kremšniti. Spomin na pripetljaj s planinskim čevljem pa bo vsekakor ostal 🙂
