Božične (prednovoletne) praznike je lepo preživeti na snegu, v objemu gora, pa četudi malce dlje od doma. Takšen “zimski pobeg” smo si privoščili decembra 2017, ko smo se odpravili v 780 km oddaljeno zimsko središče Valmeinier v Savojskih Alpah, družbo pa nam je tokrat delala tudi naša pasja članica družine. Visoko v zasneženih hribih, prijetno utrujeni od smuke in gorskega zraka, brez klasične božične pojedine, le ob prigrizku iz bližnje trgovine, ob toplem čaju, kartanju, filmu preko PC-a in radosti ob odpiranju darilc, ki so se morale odpeljati tokrat kar daleč :-). Ja, pa 🎅 Božiček nas je obiskal kar na smučišču  (foto-album na dnu strani).

  • Termin: 23.-29. december 2017
  • Cilj: Smučarsko središče Galibier-Thabor nad vasicama Valmeinier in Valoire v dolini Maurienne. 
  • Nastanitev: Apartma (C-1 Odalys – Lumieres de Neige2) na višini 1.800 m, cca  100m do prve proge “TSD Jeux (6-sedežnica)
  • Prevoz: osebni avto (780 km)

 

Valmeinier

Na pot smo se odpravili na soboto 23.12.v smeri Benetke, Verona, Torino, Milano…preko tunela Frejus, ki ga kar pošteno zaračunajo (45,25 eur). Cestne razmere so bile več kot odlične, brez zastojev, tako, da smo na cilj (Valmeinier1800) prispeli ob 16:20 in za 10 min še ujeli obratovalni čas Skipass za dvig kart.

Apartma (C-1 Odalys – Lumieres de Neige2), rezerviran preko agencije Ski Fun, se nahaja na višini 1.800 m, od koder smo imeli le 100m do prve proge “TSD Jeux (6-sedežnica). Lokacija več kot primerna, če pa bi hoteli skoraj iz lastne terase odsmučati do Jeux-a, pa bi bila primerna namestitev v apartmajih “C-1 Pierre et Vacances Chamois/Elan/Renne”.

Po prihodu v apartma (17h) seveda kot običajno naštudiramo zemljevid. Smučarsko središče Galibier-Thabor nam ponuja skupaj 150 km prog (70% teh nad 2.000 m.n.v.) nad vasicama Valmeinier in Valoire v dolini Maurienne. Obe vasici sta povezani s progo Roi, ki te iz smeri Valmeinier pripelje do sedežnice Armera, ta pa do prog nad vasico Valoire. V splošnem vse proge pravzaprav niso hudo strme, nekatere se malce vlečejo in terjajo celo odriv s palicami, zato je tu vsekakor primerno za začetnike, družine in tudi boljše smučarje. Edino, kar me je zmotilo, je oznaka prog. Navajena sem na številčne in ne opisne smerokaze, se pa seveda navadiš in je vse Ok, če veš na kateri konec želiš priti (naš cilj Jeux).

Valmeinier

Apartmajsko naselje “Valmeiner1800” je enostavno dosegljivo z avtom in ni težave začasno pripeljati vozilo k stavbi, da avto razpakiraš in prtljago odpelješ z dvigalom v svoj apartma. Na srečo smo dobili apartma v pritličju (C002) ob neposredni bližini dvigala. Na voljo nam je bila tudi terasa, ki se s svojo lego sicer nahaja nižje od potke, ki vodi iz shrambe smuči proti smučišču, zato žal ni bila primerna za to, da bi jo lahko koristili za “hiter izhod” ven. Tudi snega je kar nekaj zapadlo, zato odpiranje oken ni bilo priporočljivo.

Presenetljivo, da je naselje res majhno, ponuja pa več kot dovolj vsega: samopostrežno trgovino (manjša, vendar dobro založena), trgovine s športno opremo z možnostjo izposoje (ni bojazni, če pozabiš kak del opreme), nekaj barov, bankomat, SKI PASS (še eden nižje ob cesti), menda pa tudi kino, wellness, diskoteko (nismo koristili). Seveda pa so cene visoke tako v trgovinah kot na smučišču, kjer te npr. čaj v manjši skodelici stane 4 eur, vroča čokolada s smetano pa 5 eur. Ravno bližina apartmajev je zato tista prednost, ko pač lahko narediš kakšno uro pavze in skočič v apartma na okrepčilo iz “lastne zaloge”, seveda pa to terja tudi slačenje, sezuvanje (nismo prakticirali).

Valmeinier

Vreme nam je bilo v glavnem naklonjeno. Prvi in drugi dan (24.-25.12.) nas je prijetno grelo sonce. Prava zimska pravljica za nabiranje prvih snežnih kilometrov. Vsaj zame zelo primerne vremenske razmere, da sem se “vklopila” po 2-letni pavzi smučanja. Letošnji predbožični večer je bil prvikrat dosedaj popolno nasprotje od običajnih, pa vendar nekaj posebnega. Tretji dan sonce premaga rahlo sneženje, ki se stopnjuje in vsaj nama s Kajo skrajša čas snežnih radosti. Četrti dan snežna odeja narašča in odločim se za še krajšo smuko, medtem ko si Marko zadane cilj smučati še naprej. In glej ga zlomka, pristane v ambulanti sosednje vasi, kjer ga zaradi kolena pošljejo na RTG. Na srečo vse Ok, le iz varnosti raje zaključi svoje smučanje. Peti dan je smuka samo zame, potem ko je iz včeraj na danes zapadlo kar nekaj novega snega in je bila tudi vidljivost na smučišču zares slaba. Pravzaprav je bila na vrhu prava grozljivka (megla, veter, mraz … ko si lahko samo želiš videti pred sabo označevalne palice in spremljati kakšnega smučarja, po možnosti v fluorescentnih barvah oblačil). Pa vendar zdržim 3h, saj se ne srečo vmes megla tudi razpiha. Na zadnji dan (pet. 29.12.2017) s Kajo izkoristiva dopoldansko sonce za smučanje, ob 13h paže spakirani za odhod domov.

Spodaj FOTO ALBUM (klikn na fotografijo za prikaz galerije slik):