Poletje 2014 smo zaznamovali s ponovnim povratkom v Turčijo. Da nadaljujemo tam, kjer smo avgusta 2011 končali in z željo, da jo podrobneje raziščemo. In res nas je pot ponesla do čudovitih lepot Turčije, do katerih se je bilo potrebno zapeljati malce dlje: do Kapadokije (Zelve, Goreme National Park), nazaj grede pa še v dolino reke Ihlara, Manavgat, Side in Alanyo.
Termin potovanja: 17.7. – 24.7.2014
Nastanjeni smo bili v Hoteu Grand Uysal3+* s paketom ALL, ki ima sicer bolj skromno opremljene sobe, zato pa dobro hrano, prijazno osebje, hiter dostop do plaže (senčniki zastonj na plaži in ob bazenu), trudili pa so se tudi s celodnevno animacijo, čeprav se mi zdi, da je že malce “izpeta” zgodba po vseh takšnih in podobnih hotelih.
Ker pa smo po naravi pač taki, da nam večdnevno poležavanje hitro “seže čez glavo”, smo se tudi tokrat po nekaj dneh odločili, da se za nekaj dni “odrečemo ugodju” all inclusive aranžmaja in najamemo avto za 4 dni. To je bila pametna odločitev, saj smo v tem času obiskali 5-6 ur oddaljeno Kapadokijo (Zelve, Goreme National Park), nazaj grede pa še dolino reke Ihlara, Manavgat, Side in Alanyo.
Prevoženih 1.620 km oz. cca 400km/dan je bilo vsekakor vrednih za vse oglede, razen morda za slapove Manavgat, ki so se izkazali bolj kot “vaba” trgovcev, da tam prodajo čim več izdelkov domače obrti in vsega drugega, ne pa zares edinstvenega stika z naravo.
V nadaljevanju predstavitev hotela in njegovega okoliša, nato pa izbrane lokacije naših obiskov v času najetega avtomobila. Naj pa še dodam, da je bila klima tokrat v vseh dneh našega letovanja v Turčiji presenetljivo blaga, sonca je bilo dovolj, ni pa bilo tiste prave vročine, kot pred leti, ko se je temperatura povzpela celo nad 45 stopinj. En dan je celo pomalem rosil dež, pomešan s soncem 🙂
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
(17.7.-20.7) in (25.-28.7.) – Namestitev v Alanyi (Hotel Grand Uysal)
Hotel Grand Uysal 3+* se nahaja ob obali, cca 3 km iz Alanye in 125 km od letališča Antalya.
Malce smo res prišli utrujeni v hotel, saj smo bili na poti cca 14 ur (polet iz Munchna). Zaradi spleta okoliščin, je bila tole pač izbira 3 dni pred odhodom in kaj dosti časa za preverjanje ni bilo, sploh pa ob zasedenosti vseh ostalih ogledanih hotelov nismo smeli biti preveč izbirčni.
Sobe so v hotelu bolj skromno opremljene (ob prihodu prosila za zamenjavo in so nam tudi ustregli in ponudili zadnjo možno). Plaža je nekako v redu, bi pa po moji presoji lahko malce bolj skrbeli za čistočo, saj je v prvih dneh zaradi visokih valov vrglo na obalo kar nekaj trave. Je pa zato dostop do plaže enostaven in hiter (cca 20m pod obalno cesto), ležalniki so zastonj, na voljo pa je na plaži tudi pijača iz programa ALL.
Hotelsko osebje je prijazno, hrana je dovolj pestra in raznolika (pogrešala sem le več sadja), večerna animacija pa malce že “izpeta” zgodba “all inclusive” ponudbe tovrstnih hotelov.
21.7.2014 – Najem avtomobila (via Kapadokija), Rose Valley Tour in zanimiva nočitev v enem od kamnitih hotelov Goreme nacionalnega parka
Za avto smo se hitro zmenili, le malce so naju zmedli, ker oglašujejo dnevno ceno najema brez zavarovanja, to pa potem prištejejo, ko že potrdiš najem. Še vedno pa je bila cena ugodna in z mislimi smo bili bolj na začrtani poti, ki smo jo imeli namen prevoziti, kot pa na kalkulaciji cene.
Ob 9:30 smo krenili za smer Alanya-Konakli-Avsallar-Kizilot-Akseki-Seydisehir-Konya-Aksaray-Nevsehir in ob cca 17h prispeli v Nirvana Cave Hotel (Booking.com).
Zelo prijeten ambient z zanimivimi sobami, vdelanimi v kamen z lastno kopalnico in WC-jem. Na rjuhi sem sicer zatipala nekaj drobnih delcev, ki se verjetno sčasoma odkrušijo iz kamnitega stropa. Pa ni moteče, kvečjemu daje še večji vtis pristnosti tovrstnega bivanja. Pohvala gre predvsem odlično delujočemu Wifi-ju (boljšemu kot v samem hotelu in deloval je tudi v sobi!!), pa seveda razpoložljivemu mini bazenu, ki je verjetno prej izjema kot pravilo v ponudbi “cave hotelov” na tem področju. Cena 50 eur za 1 nočitev z zajtrkom za vse štiri je vsekakor več kot sprejemljiva.
Na dan prihoda v Nirvana Cave Hotel smo poznopopoldanski čas želeli kar najbolje izkoristiti, najhujše sonce pa je tudi že počasi zahajalo. Tako smo odkrili zanimivo pot ROSE VALLEY TOUR in se sprehodili po njej. V bistvu se je izkazala, da ni samo sprehajalna, pač pa tudi plezalna. Na določenih predelih ni bila ravno preprosta, saj je bilo tudi nekaj razburljivega premagovanja skal, skalnatih ožin in plezanja. Užitek za punci 🙂
22.7.2014: Ogled veličastnih stožcev v Zelve (fascinantno), obisk Göreme Open Museum in obisk Ihlara Valley
Po zajtrku v Nirvana Cave Hotelu smo dan začeli z malce težav z avtom, ki so nam ga pomagali vžgati s kablovjem in še kar nekaj časa tekom tega dneva so me obhajali dvomi in strah, da se zadeva ne ponovi. Ker res bi bilo nerodno, da po 6 urah vožnje naše začrtano popotovanje pade v vodo. Pa ni bilo nič od tega in Fiat Albela nam je lepo predla vse do konca naše poti. Tega dne obiščemo kar 3 znamenitosti: Zelve, Göreme Open Air Museum in Ihlara Valley.
Ogled veličastnih stožcev v Zelve
Tega dne gremo najprej do kraja Zelve (cca 7km iz Göreme), ki me je (v primerjavi s kasneje obiskanim Göreme Open Museum) še posebej navdušil.
Krožna pot med kamnitimi gmotami in stožci z bazaltnimi kapami je veličastna. Zaradi raznolikih kamnitih oblik in odličnih panoramskih točk smo skoraj “na vsakem koraku” pritiskali na gumb fotoaparata ali mobilca in naredili veliko odličnih posnetkov.
Seveda na vsaki taki turistični znamenitosti turki poskrbijo za trgovino z izdelki domače obrti, gostinske ponudbe, najde pa se tu tudi prodajalec otroške ježe s kamelo in center zdravniške oskrbe. Vsaj upam si trditi, da tu niso bili zgolj slučajno. Hoja po razgibanem terenu z bolj ali manj uhojenimi potkami zna namreč biti na določenih predelih tudi nevarna (nevarnost zdrsa ali neprimernega zadrževanja na robu previsov).
Obisk Göreme Open Museum
Po ogledu Zelve se odpravimo na ogled Göreme Open Air Museum(vstopnina 20 TL/osebi), ki se nahajajo cca 7-10 km stran. Tu je možen ogled regije, ki so jo zgradili duhovniki v 3. stoletju kot center posvetnega življenja in misli. Zato danes tu lahko vidiš predvsem ostanke takratnih cerkva, kapel, samostana nun in menihov, ipd. Pot je med vsakim objektom lepo urejena in zavarovana. Osebno so me Zelve bolj navdušile.
Osvežujoč sprehod po dolini Ihlara (in kopanje v mrzli vodi za pogumneže)
Ob 12:15 zapuščamo Göreme v smeri Ürgüp-Mustafapasa-Ayvali-Mazi-Kaymakli-Derinkuyu, s ciljem da obiščemo Ihlara Valley, katere prospekt sem si priborila v pisarni ponudnika našega rent-a-car-ja. V Ihlara smo prispeli ob 14:15 in si vzeli čas najprej za kosilo v prijetni restavraciji ob reki Ihlara. Do reke Melendiz, ki je v dolžini 14 km izoblikovala cca 100-120m globoko dolino Ihlara, vodijo zavarovane stopnice. Zanimivo, da se vzdolž doline Ihlara nahaja kar 105 cerkva in blizu 10.00 (rockcaverns). Ob reki smo po nasvetu domačina ubrali pot v smeri proti Belisirma, vendar smo prepešačili le slab kilometer do cca Caffe bara ob reki, kjer smo si na eni od “rečnih ut”, zakoličenih v reko, privoščili turški čaj in sladico.
Ob 17:10 se odpravimo v smeri Aksaray-Karaman, kjer se zvečer nastanimo v hotelu “Nas Otel”, ki smo ga preko Booking.com rezervirali na sosednji ulici cca 15min pred samim prihodom 🙂 Hotel je bil pravzaprav zelo udoben in si zasluži 3* in ne samo 2*.
23.7.2014: Gorska vožnja proti obali po sistemu 1 km = 10 km in prihod nazaj v hotel (Alanya)
Za doseg obale se odločimo preko relacije Karaman-Ermenek-Anamur. Na poti do Ermeneka zanimiva vožnja po vijugasti cesti navzdol, ki nam jo na trenutke popestri tudi kakšna žival. Prijetno klimo pa gre verjetno pripisati tudi nadmorski višini (cca 1.500 m.n.v., cca 30km pred Ermekom, tabla z višinsko navedbo 1925 m). Kaj kmalu pa je bilo te gorske vožnje že kar malo preveč in smo se kar razveselili, ko smo v poznopopoldansem času (17h) iz smeri Anamurium-Gazipasa prispeli nazaj v naš hotel blizu Alanye.
24.7.2014: Enodnevni paket ogledov: Sapadere Kanjonu, Manavgat Waterfalls, Side, Alanya
Po zajtrku v našem hotelu Grand Uysal izkoristimo še zadnji dan rentanega avta za ogled:
Sapadere Kanyonu:
Kanjon se nahaja cca 45 km JV od Alanye (v kraju Demirtas se zavije za kraj Sapadere, kmalu pa so že modri smerokazi za 12 km oddaljeni kanjon. Ob vstopu na urejeno pot ob reki se nahaja restavracija s precejšno kapaciteto miz, sicer pa imajo lepo urejene sanitarije in v samem kanjonu ob rečni pešpoti tudi Cafe bar, ki so ga postavili na izbranem prostoru pod skalnim previsom.
Manavgat Waterfalls:
Ob 10:30 se vračamo nazaj v smeri proti Alanya, da obiščemo še Manavgat. Manavgat se nahaja med Antalyo in Alanyo. Znamenitost Manavgata so rečni slapovi, ki so bili zakulisje različnih filmov. Vendar ta obisk ocenjujem za čisti nateg, saj po mojem predstavljajo zgolj vabo trgovcev, da na tem mestu prodajajo turistom najprej vse drugo, šele potem pogled na slapove, mimo katerih se ne moreš niti sprehoditi, saj je na tem mestu na voljo le ograjena ploščad s pogledom na slapove in to je to. Ko se obrneš, pa se ti pred nos ponujajo samo še s kičom in ostalimi izdelki naloženi trgovci, gostinska ponudba..in….pravzaprav cel mini bazar, po katerem je v bistvu znano mesto Manavgat. V Manavgatu se namreč nahaja največji bazar na antalijski rivieri. V bližini bazarja je tudi edina mošeja s štirimi minareti na južni obali Turčije. Tega sicer nismo obiskali in morda je vsekakor več za videti kot pri teh slapovih, zaradi katerih res ni vredna vožnja iz smeri Anatlye ali Alanye.
Side:
Še hiter skok do bližnjega kraja Side in ogled arheološkega področja, ki sva si ga z Markotom na hitro ogledala kar sama, punci pa sta počakali v prijetnem zavetju sence v bližini policajev 🙂 Po eni strani zanimivo, po drugi strani pa podobno že nekajkrat videno na naših potepanjih po Balkanu.
Alanya:
Nazaj grede proti hotelu se zapeljemo še skozi mesto Alanya, kjer smo se z avtom povzpeli do Alanya Castle za nekaj posnetkov z vrha navzdol, nato pa si privoščili okusno kosilo v Azade Banquet Restaurant v blizini Red Tower-ja. Od tu smo imeli lep razgled na pristanišče zasidranih turističnih ladjic, od katerih pozornost zbujajo.predvsem pisane “gusarske brkače”, ki jih imajo za izletniske ture po morju. Na prvi pogled že malce “kičasto”, po drugi strani pa tudi nenavadna in zanimiva popestritev tega zaliva. Ob,16:30 smo zaključili paleto naših izletov z avtom, ki smo ga v 4-ih dneh kar dobro “izkoristili” (prevoženih 1.620 km).
Turčija očara. Vabljeni na branje še ostalih naših potovanj po Turčiji. Klikni – TUKAJ.
