Za krompirjeve počitnice 2013 smo zašli malo v “deželo grofov Celjanskih”, kjer smo 3-dnevni oddih preživeli v termah Laško. Tokratni prvi obisk hotela Wellness Park Laško je name vsekakor naredil pozitiven vtis. Preddverje hotela je zelo prostoren. Osrednji del zaseda stopnišče, ki pod bogatim stropnim lestencem vodi v prvo etažo (restavracija). 

Sobe, ki jih je sodeč po dolgem hodniku kar precej, so udobne, prostorne in prijetno opremljene.

Notranji bazenski del zaokroža očarljiva steklena “kupola”, ki še posebej pride do izraza v soju večerne razsvetljave.  

Bazeni ponujajo radosti otrokom in tudi starejšim. Tobogan, deroča reka, jazzuci-ji ipd. Predel s savnami pa mi je bil še posebej všeč. Gre za sedem vrst savn, ki so zgrajene s pridihom zgodovine Laškega, kar žal nisem ugotovila na mestu sama. Verjetno sem bila preveč fokusirana na premagovanje vročine in iskanju “izhoda”, ko sem že pošteno zakuhala. Je pa tako, da velika finska savna spominja na obliko Kozjanske hiše, parna savna na kotel za varjenje piva, infrardeča savna na vagon, ipd. Fino pa se mi zdi, da je v savni na voljo tudi manjši notranji bazen, iz katerega lahko odplavaš na zunanjega z vodno masažo. Torej priložnost za postopno ohladitev telesa – v primerjavi s tisto “nečloveško”, da si telo zdrgneš s snegom ali potegneš za vrvico vedra, napolnjenega z ledeno vodo 🙂

Kar se hrane tiče, pravzaprav nimam nobenih pripomb. Ponudba pestra, okusi odlični, vsekakor pa je bila pametna odločitev, da nismo predhodno doplačevali še za polni penzion (15 eur/osebo na dan), ker bi preplačali, saj je možnost malic in kosil v bazenski restavraciji več kot zadovoljiva (do 10 eur/osebo).  

Pri večerji ti ob naročilu vode postrežejo seveda s svojo lokalno, termalno vodo, ki jo tudi doplačaš (1 eur/l), čeprav jo postrežejo v odprti stekleni čaši z lastnim logotipom. Gre za vodo z zdravilnim učinkom. Ta menda izvira iz globine 160m, njeno dobrodejno ionsko sestavo pa je potrdila tudi temeljita kemijska analiza, opravljena v Kanadi (prebrano iz hotelskega gradiva za goste).

Kakorkoli že, nivo in pestrost storitev kaže na to, da se novi del term Laško verjetno kar uspešno približuje paradnim konjem podobnega “wellness & spa” turizma v svetu.

Okolica je prijetna tudi za sprehod. Mimo zdravilišča elegantno teče reka Savinja, preko katere se razteza zanimivo grajen most, od tu pa pot vodi ob, z gozdom poraščenem hribu do naslednjega mostu s pogledom na pivovarno Laško.

Ker mi je v preddverju hotela prišel v roke zanimiv prospekt (vedno hlastam za turističnimi informacijami kraja, kjer se nahajamo), naj na tem mestu zabeležim še nekaj destinacij kmečkega podeželja v okolici Celja in Laškega, kamor ob priliki lahko še odrinemo v spomladanskih oz. poletnih dneh:

  • Kmetija Župnek (Vojnik): stik z živalmi, naravoslovna-učna pot okoli Šmartinskega jezera ali vožnja po njem z ladjico Jezerska kraljica Zelen’Dol (4 km iz Celja): 
  • piknik vasica (www.eventkoca.si, www.smartinsko-jezero.com
  • Ranč Kaja & Grom (Vojnik): turistična kmetija (konji!!); cca 3km dolga Gozdna učna pot Modrijanov 
  • Kmetija Slapšak (Laško): ogled opuščenega rudniškega rova, gozdna učna pot Perkmandeljca, 5km stran gorska vasica Svetina 
  • Ekokmetija Tauses (Laško): pustolovščina s konji.
  • planinska pot na Stražnik in Kopitnik in/ali kopanje v letnem termalnem kopališču Aqua Roma.