Na kratko o našem potovanju »v lastni režiji«:
LETALO: nakup kart preko spleta Fly Dubai, let Beograd-Dubai in Dubai-Colombo (enako povratek). Pot malce dolga ravno zaradi dodatnih ur vožnje do BG.
ČAS POTOVANJA: 15 dni (21.4. – 6.5.2017), kar je ravno prav, da nekaj dni nameniš za počitek, 1 teden pa za odkrivanje dežele.
PLAN PO DNEVIH:
- Prve 3 dni nastanitev v Negombo / Serendib Guest House (idealno za počitek od dolge poti, prilagoditvi časovnemu pasu in izdelavi plana)
- 8 dni najem rent-a-car na mestu samem. Po priporočilih na spletu mož izbere ponudnika »Kings Rent a car (PVT) limited«, www.kingsrentacar.com. Vozniške izkušnje žal sama ne morem deliti na tem mestu, zato nekaj besed na moževem blogu – TUKAJ.
- Odločili smo se za krožno, po katerih smo najprej odrinili proti osrčju Šri Lanke, nato pa proti jugu, z zaključkom ob JZ obali ter nazaj proti Negombu.
• Zadnja 2 dni ponovno v Negombo (bližina letališča)
DESTINACIJE VREDNE OGLEDA (priporočam):
- Obisk slonje sirotišnice
- Dambulla Cave Temples
- Nuwara Eliya (po poteh »zelenega osrčja« države in plantaž čajev)
- Wehedrahena Temple, Matara
- Galle Light House (in kopanje v manjšem zalivu, kjer ni velikih valov)
O Šri Lanki skozi moje oči:
20 let mineva letos, odkar beležim naša družinska potovanja. Potem, ko smo dodobra “prejadrali” Evropo in okusili tudi nekaj Amerike, je prišel čas, da nas ponese tudi malo proti Aziji. In odločitev je padla za Šri Lanko. Ta preseneča na vsakem koraku. Potem, ko je bila država (prej Cejlon) pod evropsko prevlado celih 450 let, je postala neodvisna od Velike Britanije konec 50-ih let. Danes predstavlja biser indijskega oceana, ki po svoji obliki kot “solzica” kaplja iz repa velike Indije. Državo zaznamujejo obširne plantaže čajev v zelenem in hribovitem osrčju dežele, množice budističnih in hindujskih templjev vseh velikosti in podob, pisana paleta okusnega tropskega sadja, vodni slapovi (več kot 100 slapov, najvišjega 239m smo tudi obiskali), dolge plaže, ki pa so ponekod še precej divje in na žalost onesnažene, boleči spomini na razdejanje, ki ga je prizadel tsunami v letu 2004…in še mnogo več. Država je res zelo raznolika, saj ponuja paleto vsega, kar lahko vidiš, doživiš, zavohaš, okusiš … Lepo je brati podatek, da se Šri lanka ponaša z najvišjo stopnjo pismenosti v celotni Južni Aziji (92%). Večkrat med potjo smo iz avta videli množice prikupnih otrok v belih uniformah, kako se vračajo iz šole. Presenetljivo, da skoraj ne vidiš kadilcev, uporabo avtomobilov izpodrivajo tuk-tuk-i, mopedisti, tudi kolesarji in avtobusi. Življenje na Šri Lanki je preprosto in skromno, pa vendar živijo ljudje z nasmehom na obrazu.
Poleg vsega, pa je še mnogo drugega, kar bi bilo potrebno izboljšati. Najprej naj izpostavim pomanjkljivo skrb za okolje. Šri Lanka se ponaša z lepo naturo (predvsem osrednji del), pa vendar so še zelo pri dnu s svojo ekološko zavestjo in odgovornostjo do okolja. Smeti žal ne najdejo svoje mesto v smetnjakih, ki so tudi pomanjkljivo razpoložljivi na javnih mestih. Ceste imajo sicer kar dobro asfaltirane po vsej državi (če izključim kakšne gozdne in makadam ceste), so pa zato zelo ozke, zasedajo pa jih predvsem tuk-tuk-i in malo avtomobilov. Slednji so privilegij tistih, ki si jih lahko privoščijo.
Pri potovanju po deželi je prednost ta, da so razdalje kratke, zaradi prometnega kaosa in vožnje brez posebnih pravil, pa zato prevoženih 30 km časovno izpade, ko da si jih naredil 60 km. Tudi na smerokaze in prometne table nimaš kaj za pričakovati (ulice v mestih pravzaprav niso označene). Popotnik se lahko zanese le na GPS in / ali dober zemljevid, ki pa bi verjetno tudi ne bi bil preveč v pomoč ravno zaradi prej omenjenih slabih usmerjevalnih označb.
OPIS POTOVANJA PO DNEVIH:
01 – Odhod via BG (letalo BG-Dubai): 21.04.2017
Na pot proti BG (za polet via Dubai) smo se odpravili dan prej ob 15:30 – v izogib medijsko odmevnim kolonam na SLO -HRV meji. Vendar na naše presenečenje je bilo na SLO -HRV meji (Obrežje) pred nami le nekaj avtomobilov (cca 5-10 min čakanja), na HRV -SRB meji pa smo čakali le 20 min. Prihod v Airport Hotel ob 21:25 in večerja ” na srbski način ” v Restoran Boss. Mučkalica super, le pozabila sem na “čar” zakajenih javnih prostorov.
02- Beograd (obisk muzeja letalstva in check-in za polet proti Dubai: 22.04.2017
Časa do poleta za Dubai je dovolj. Zato se po zajtrku odpravimo do bližnjega muzeja letalstva, ki jim sicer malce propada (objekt, ambient), pa čas bi že bil, da informativne table v muzeju opremijo z angleškimi podnapisi. Kot da vsi berejo “cirilico”.
03- Pristanek na Šri Lanki in udobna namestitev v Serendib Guest House, Negombo: 23.04.2017
Za nami je vmesni let s pristankom na letališču Dubai – mestu, ki po številu združuje prebivalce naše male Slovenije. V Colombo smo prispeli ob 05:30 zjutraj in se (utrujeni in neprespani) namestili v Serendib Guest House.
Spanec se je prilegel, potem pa malce osvežitve v bazenu in sprehod do plaže. Serendib Guest House toplo priporočam vsakemu popotniku ob prihodu na Šri Lanko. Od letališča je oddaljen le nekaj kilometrov, vodi pa ga tamkaj živeča slovenka Nataša in domačin Pradeep.
Imajo lepo urejen vrt in bazen, ki je v tropski vročini nepogrešljiv del, zato smo tudi v naslednjih dne, ko smo se odločili za potep po deželi, iskali namestitve z bazenom (more žal ni dopuščalo brezskrbnega plavanja). Več o Serendib Guest House na Booking.com
04- Negombo (vstajanje z ribiči /Fish Market in s čolnom po laguni): 24.04.2017
Dolg jutranji spanec, le Marko in Nastja potrdita izjemo in vstaneta že ob 5:15, da se s tuk-tukom odpravita na Fish Market v Negombo, kjer si ogledata ribiče pri delu.
Popoldan se s tuk-tukom vsi skupaj odpeljemo v Negombo, kjer nas domačin ob spremstvu našega šoferja (ki vsaj malo zna angleško) zapelje s čolnom po laguni.
Tu lahko lepo vidiš skromna domovanja pridnih ribičev, s smetmi obložene bregove in sušenje ulovljenih rib, na katerih se pasejo ptiči, predno ulov prispe verjetno na tržnico 🙂 Laguni dajejo čar ptiči, otočki porastlimi z zelenimi lesnatimi drevesi mangrov, katerih semena se kalijo na samem drevesu, pa seveda srečanje z opicami (po naselitvi 1 para izpred 2 let, sedaj 22 opic).
05 – Jahanje in umivanje slonov ter obisk vrta zelišč in začimb: 25.04.2017
Tretji dan sklenemo z obiskom slonje sirotišnice Millenium Elephant Foundation, kjer kar dobro tržijo jahanje, umivanje slonov in obisk manjšega muzeja.
Po priporočilu šoferja (ziher lokalne naveze) obiščemo še Herbal Medicines Garden – zakladnico rastočih zelišč, začimb in drugih zdravilnih rastlin, kjer jih na mojo željo “podpremo” z izbranim nakupom. O učinkih kupljenega, pa več v prihodnje 🙂
06 – Najem avta, prvi templji (Dambulla), srečanje z razgreto slonico na cesti in zvin gležnja: 26.04.2017
Po zajtrku se poslovimo od udobja pri Nataši, prevzamemo rent-a-car meni neznanega modela (Perodua Axid) in se privajamo prvih kilometrov njihovega prometnega režima (vožnja po levi, piskanje na skoraj vsakem ovinku, moč večjega nad manjšim, ozke ceste, usmerjevalne table le ” tu in tam”,…).
Vozimo v osrednji del Šrilanke, preko mesta Kurunegalla proti Dambull-i.
Tu obiščemo Dambulla Cave Temples, kjer je na ogled 5 naravnih jam, v katerih so na ogled različne podobe bud v velikosti od 15-25 m. Ob prihodu je obvezno sezuti čevlje in imeti zakrita ramena in noge (ženske). Zaradi od sonca razgretih tal je praktično imeti s sabo nogavice. Ob vhodu se nahaja budistični muzej, nad njim pa kraljuje 30m visok Buda (Golden Temple).
Žal se obisk tega kraja zame zaključi nerodno, saj si pri hoji po kamnitih stopnicah (nepravih oblik in neravnih površin) zvijem gleženj. Nekako še prišepam do avta z bolečino v gležnju, ki mi začne otekati. Namestimo se v Asnara Village, cca 10 km iz Sigiriye z mojim upanjem, da bo noga naslednji dan ok.
07 – Sigiriya (Pidurangala Rock) in obisk bolnišnice v mestu Kandy: 27.04.2017
Noč zame žal ni bila preveč udobna (bolečine in otekanje gležnja).
Nastja in Marko skočita na bližnji vrh Pidurangala Rock (cca 20-30 min hoje do vrha), ki je po priporočilu menda cenejša, pohodniško lažja in z vidika razgleda primernejša alternativa od Sigiriya Rock Fortress, na katero se ponuja razgled (v nasprotju s tistimi, ki stojijo na njenem vrhu).
S Kajo počakava v avtu, kjer imava “razgled” žal le na mogočno drevo z velikim mravljiščem in čakajoče voznike tuk-tuk-ov, ki so verjetno sem pripeljali turiste.
Nadaljujemo v smeri proti kraju Kandy – preko Matale z zelo zgoščenim prometom. Prikupni ponovno otroci, ki se v snežno belih uniformah (deklice s kitkami) vračajo iz šole. Ustavimo se v mestu Kandy in po navodilu Mondial Assistance (Vzajemna ZZ) poiščemo zdravniško oskrbo v Suwasevana Hospital Kandy za moj zvit gleženj (obveza, recept za protibolečinske tablete in napotek za nakup bergel).
08 – Kandy (tempelj budinega zoba) in prihod v zeleno osrčje Šri Lanke (plantaže čajev): 28.04.2017
Po zajtrku obiščemo 205m oddaljen Dalada Maligawa – Temple of the Sacred Tooth, v katerega dnevno prinašajo ljudje cvetje (se prodaja zunaj), znotraj pa ga potem mečejo v vrečo, da naredijo prostor drugim.
Ponovno se pred nami pojavi postava, ki se ponudi za vodiča…in dvomim, da je to res nujno potrebno, saj precej ljudi hodijo sami naokoli. Napitnina seveda sledi, kot si pač pripravljen plačati. Na Šri Lanki izjemoma naletiš na cenike, razen v restavraciji in morda še kje….večinoma je “cena na besedo in pogajanje”.
Nadaljujemo pot v “zeleno” osrčje dežele – do Nuware Eliya, ki ji pravijo tudi “Little England”. Hribovita cesta nas na višini 1.500-1.900 m.n.v. vodi počasi navkreber, desno, levo in pred nami vedno več bujnega rastlinja, vse dokler ne izginejo drevesa ob cesti in se nam odpre pogled na prve plantaže čajev. Res čudovito in “must stop” postanek ob cesti. Slikovito naravo “kvarijo” le množice jumbo plakatov, ki tu res ne sodijo.
Na mojo željo obiščemo Victoria Garden nedaleč stran od Nuwara Eliya Hills Rest, kjer se predhodno prijavimo za nočitev. Gre za park podoben našemu Arboretumu Volčji Potok, s cvetjem in mogočnimi drevesi ter ravno prav velik za 1h sprehod.
Povratek s tuk-tuk-om, ki nam zaračuna skromnih 200 lkr (1,37 eur).
09 – Nuwara Eliya (tovarna čaja, konjske dirke in ogled najvišjega slapa na Šrilanki): 29.04.2017
Po priporočilu zakoncev v Nuwara Eliya Hills Rest, kjer smo prespali, obiščemo manjšo tovarno čaja Pedro Estate Tea Factory, kjer nas popeljejo skozi prostore in obrazložijo proizvodnji proces od sušenja, mletja, čiščenja, ločevanja in sortiranja ter pakiranja čaja za odvoz. Seveda opravimo tudi nakup čaja več vrst.
Ker smo že dan poprej opazili plakat za konjske dirke, smo na seznam planiranih postankov uvrstili še Horse Racing Festival 2017. Kupimo najcenejšo karto, ker za tribuno ravno nimamo primerne preobleke (moški v suknjičih, ženske v “šmensi – pensih” oblekcah in v klobučkih).
Na Gregory Lake si vzamemo turističnih 30 min za najem koles iz časa naših babic (dlje bi težko prišli). Pravzaprav je bilo te slabe pol ure ravno prav, da pretegnemo malo noge in se popeljemo ob jezeru, katere okolica je res lepo urejena.
V nadaljevanju poti pa čist’ zalutamo v hribovje po serpentinasti cesti do cca 1.800 m.n.v.
Ko si zaželiš, da bo konec, te preseneti tabla z napisom “No entry without a permit”. In povratek nazaj, dokler le ne najdemo ciljne točke – Bambarakanda Waterfall (najvišji slap na Šrilanki, 263m).
Med vožnjo (Nuwara Eliya – Tangalle) nas celo ujame dež za kratek čas in pozno zvečer dosežemo obalni del, kjer se nastanimo v Tangalle pozno zvečer (ob 21h).
10 – Južna Srilanka in pridih obalnega dela (Tangalle – Mirissa): 30.04.2017
Del našega 7-dnevnega potepanja po Šri Lanki, za kolikor smo si rentali avto 4. dan po prihodu v Colombo, se je sedaj prevesil v južno-obalni del. Tako smo zaključili raziskovanje dežele bolj na “easy”… Plaže so sicer zanimive, vendarle ocean ne ponuja brezskrbnega plavanja, zato pri iskanju namestitev preko Booking.com nujno vklopimo filter za zunanji bazen, ni pa odveč preveriti ali imajo postelje tudi mrežo za komarje (zelo zaželjeno).
Turtle Eco Beach v kraju Madiha (4 km od Mirisse) je bila kar prava izbira (vrt, bazen, dostop do plaže), fotografije na spletu pa so vseeno presežek realnega in ni vse tako, kot dejansko. Posebnost je bila morda najina kopalnica “pod palmami”. Vseeno se odločimo za 2 nočitvi in predamo v pranje še umazano perilo.
11- Dvodnevni oddih ob obali (Turtle Eco Beach) in obisk Wehedrahena Temple: 01.05.2017
V Turtle Eco Beach smo si rezervirali dve nočitvi, da malce polenarimo pod palmami in še napravami (bazen, morje).
Z Markotom pa potreben nakup sadja in vode izkoristila za obisk še enega templja.
V mestu Matara se nahaja veličasten Wehedrahena Temple, visok celih 39m in upodobljen v rdeče oblečenega Budo.
Možen je sprehod po stopnicah, speljanih okoli njega, s tem da je vhod v objekt pod zemljo, po ozkih hodnikih z vsega skupaj 20.000 stenskimi poslikavami z zgodbami iz življenja Buda. Kar zanimivo, morda tudi to, da nama je domačin preprečil, da nisva plačala za hrambo čevljev (pred vstopom v tempelj) 3x- ceno. Sicer je drobiž, pa vendar…. Lepo od njega 🙂
12 – Ob JZ obali v smeri proti Galle: 02.05.2017
Po dvodnevnem lenarjenju v Turtle Eco Beach, vozimo proti Weligama Bay, kjer se ustavimo za ogled Taprobane Island, kjer zaračunajo vse do 2.200 usd / noč brez 14% davka. Mali raj za bogataše in morda za vse sveže poročene pare 🙂
Vredno postanka na naši obalni poti je vsekakor tudi mestece Galle, kje se zadržimo pri svetilniku Galle Light House in izkoristimo za kopanje v morju.
Prijetno, še vedno pa je potrebna pazljivost zaradi močnih tokov, ki jih ustvarjajo veliki valovi.
Obala v smeri Galle-Colombo ponuja pogled na manj in bolj lepe plaže, pozornost pa v kraju Hikkaduwa pritegnejo prvi prizori ribičev, ki sedijo na palicah, zapičenih v dno morja. Sicer ne vem, koliko ulovijo sredi dneva…morda pa je to tudi vaba turistom, ki nam za fotografiranje terjajo napitnino.
Namestimo se v Kalutari (Mahakumara White House Hotel) , pri smešno prijaznem šrilančanu, ki sicer živi v Švici, kjer ima turistično agencijo, na Šri Lanki pa dva “House hotela”.
13 – Glavno mesto Colombo in sklenitev 1-tedenskega potepanja s povratkom v Negombo: 03.05.2017
Zadnji dan najema avtomobila izkoristimo za obisk glavnega mesta Colombo, za katerega sem upala, da bo to vrhunec od vseh obiskanih krajev. Mesto me žal ni preveč očaralo, ali pa je to tisti tipični utrip večjih mest značilnih za Indijo in Šri Lanko. Vsekakor življenje tu poteka v “peti brzini” in v popolnem nasprotju z osrednjim delom države, kjer te “zmoti” lahko samo dolgotrajna vožnja po hribovitih cestah,… pomiri pa pogled na bujno zeleno naravo. Ker so bile temperature precej visoke (nad 30st C.) in ker je bila tudi prava umetnost najti primerno parkirno mesto, smo si mesto razmeroma hitro ogledali.
Za “shopping time” še izberemo nakupovalni center “Majestic City”. Za naše razmere nekaj podpovprečnega, za lokalne obiskovalce pa verjetno bistveno več ali pa tudi ne. Tudi ni bilo pretirano veliko ljudi (ob 11h dopoldne). Opravimo nakup manjše špecerije in kupimo nove natikače, potem ko so slednje (usnjene) zdržale ravno teden dni.
Nadaljujemo z obiskom National Museum Colombo. Gre za muzej zgodovine Šri Lanke, ki navzven s svojo stavbo deluje kot »bela golobica« sredi sivine mestnega utripa, prometnega kaosa in v vse smeri drvečih tuk-tuk-ov. Muzej kot tak je zanimiv za obisk, kaj več pa zapisati na tem mestu nimam.
V času našega obiska je bilo v mestu res čutiti eno »zmedo«, veliko pa je bilo tudi sanacijskih in gradbenih del, otežkočeno parkiranje, zato smo obiskali le še Gangaramaya Buddhist Temple, med vožnjo pa iz avta v foto objektiv ujeli še nekaj mestnih utrinkov.
14 – Negombo in 2-dnevni oddih v Serendib Guest House pred povratkom domov; 04.05. in 05.05.2017
Potovanje po Šri Lanki smo zaključili ponovno z namestitvijo pri Nataši (Serendib Guest House) – pred povratkom domov.
