Norveška, dežela fjordov, vikingov, slapov in še mnogo več

Video posnetkov je v domačem arhivu veliko. Spodaj le nekaj video izsekov zelene pokrajine, fjordov, slapov, tipičnih lesenih hišk,….

Zakaj Norveška?

Kaj pa vem … morda skrita želja, ki se je začela porajati povsem podzavestno že pred 3 leti. Že poleti 2016 so namreč naši potovalni načrti “posegli “ po severu Evrope (Litva, Latvija, Estonija), se letoma zatem prevesili v bolj v toplejše konce (Šri Lanka, Španija/Galicija, Tanzanija), novembra 2018 pa spet k severnim sosedom (z avtodomom po Avstriji in Nemčiji). Nekaj že mora biti, da nas je vleklo na sever, je pa res tudi, da tega dela Evrope še nismo obiskali in je to najbolj severni del, kar smo ga kdajkoli dosegli.

Zmagovalna destinacija za poletje 2019 je torej bila Norveška. Ob misli na to državo sem najprej pomislila na mraz ali vsaj milejšo klimo kot smo jo vajeni poleti v naših krajih, pa me /nas je vreme ugodno presenetilo, saj smo v 18-ih dneh potovanja imeli večinoma sonce, le 3x pa dež (zadnji dnevi).

V mojem zapisu najdete najprej povzetek našega potovanja po Norveški  “v številkah”, načinu potovanja, ki smo si ga izbrali, vrste naših namestitev, o prtljagi (kaj vzeti s sabo), hrani, vstopninah in TOP 10 izbranih / najlepših destinacij iz našega potovanja (po moji osebni presoji).

Na zemljevidu označena prevožena pot, ki nas je vodila mimo opisanih znamenitosti, ki jih predstavljam v nadaljevanju –  opis potovanja po dnevih. 

O Norveški na kratko:

Norveška, ki ima najnižjo gostoto poseljenosti (prebivalcev za cca dve Sloveniji), je predvsem dežela čudovite narave, zato ogledi mest, muzejev ipd. niso bila naša prioriteta. Zaznamujejo jo predvsem fjordi, jezera, slapovi in čudovita gorovja, ki pokrivajo več kot polovico države. Prometna infrastruktura je urejena, za premagovanje zalivov, fjordov, otočij je tu nemalo tunelov, nekateri od njih so speljani tudi pod morjem. Že drugi dan sem ugotovila, da ne bom pisala samo o fjordih. … Namreč skoraj ni prevoženega kilometra, ki te ne vodi do osupljivih razgledov in novih presenečenj na poti… Slabost Norveške je predvsem muhasto vreme (v našem primeru izjema) in visoke cene.

Naše potovanje v številkah

Pred opisom našega potovanja po dnevih, pa najprej nekaj informacij glede načina potovanja, stroškov in posebnosti, ki jih Norveška nudi turistu.

• Število dni (rent-a-car): 18
• Prevoženi km skupaj: 3.157 km (povprečno 175 km/dan)
• Število koriščenih trajektov: 15  (linije navajam v opisih po dnevih)
• Število obiskanih mest: 4  –> Kot zapisano že prej, imajo na Norveškem naravne znamenitosti svoje prednosti, zato smo obiskali le 4 mesta (sprehod po mestu): Bergen, Trondheim, Lom in Stavanger.
• Pohodniške ture: 2 turi (Rampestreken, Preikeistolen); za kaj več ni bilo možnosti, saj niti nismo imeli s sabo prave pohodniške obutve (potovanje le z osebno prtljago).
• Način potovanja:
  Odločili smo se za letalski prevoz (Dunaj-Bergen) letalskega prevoznika Wizz . Pred odhodom smo preko družbe Sixt rezervirali avto in po pristanku v kraju Bergen prevzeli skoraj novi Opel Crossland z le 7.600 km, ki nam je odlično služil. Cestnin nismo plačevali, smo pa ob vračilu avta bili obveščeni, da nam bodo račun za cestnine posredovali naknadno po mailu, saj njihov sistem cestnih taks funkcionira po sistemu skeniranih registrskih tablic. Strošek večinoma kratkih razdalj s trajektom je znašal od 122 NOK do 311 NOK , izjemoma 1.117 NOK za 1h vožnjo po znamenitem Geiraingerfjord. Torej cene trajektov so kar sprejemljive in se jih večkrat splača koristiti takrat, ko bi sicer moral iti okoli po cesti.
• Vrste naših namestitev:
  Za čas potovanja smo vsak dan (razen zadnji 2 nočitvi) spali na novi lokaciji. Pretežno smo najemali lesene hiške v kampih (14x) in BB motele oz. hostle (4x). Prvo nočitev po pristanku v mestu Bergen smo si rezervirali že doma, ostale pa večinoma kar direktno, saj smo hitro ugotovili, da brez težav dobimo hišico v kampu kar na dan prihoda, nimam pa pojasnila ali je to bila zgolj sreča ali vendarle že prvi upad njihove poletne sezone. Hotelske in BB namestitve so praviloma dražje, za lesene hišice pa smo namenili od 600 do 1.350 NOK na dan. Povprečno pa so nas namestitve prišle 934 NOK (cca 93 €/dan).
• Prtljaga – kaj vzeti s sabo?
  Morda za koga malce čudno, ampak za potovanje po Norveški (18 dni) smo spakirali vse potrebno samo v ročno prtljago (predpisane mere na osebo; 1 mali kovček (max 55x40x23 cm) in torba ali nahrbtnik (max 40x30x20cm). V kampih je možno pranje perila, zato je povsem dovolj, da se vzame oblačil za 1 teden. Na tak način je tudi bolj enostavno prekladanje ob vsakokratni nočitvi na drugi lokaciji. Z vremenom smo imeli srečo (14 sončnih dni z občasno oblačnostjo in 4 dneve deževne) , Priporočam vzeti tudi topla oblačila, zložljivo pelerino in nižje pohodniške čevlje, saj se splača odločiti za kak hiking po norveških hribih.
• Hrana;
  Po prvi večerji v kraju Bergen (1.107 NOK) smo hitro spoznali, da bo malce drago potovanje, če se bomo prehranjevali zunaj, kot smo to večkrat prakticirali med potovanjem npr. po Italiji, Grčiji, Španiji… V Norveški je za pravo kosilo / večerjo v restavraciji oz. lokalni gostilni potrebno nameniti kar 25-30€ /osebo. So sicer tudi cenejše opcije za 10-20€/osebo, vendar misel, da bi posegali vsak dan po hrani kot je pizza, burgerji ipd…tudi ni ravno navdušujoča. Ker smo prenočevali pretežno v kampih (hiške s kuhinjsko nišo, ponekod skupne kuhinje), smo se lotevali kuhanja kar sami. Cene v trgovinah (Kiwi, Joker, Coop Marked) precej odstopajo od naših (+20-30%), pa vendar je bilo tako najboljše. Za primerjavo – cene nekaterih živil: toast kruhki = 37 NOK, mleko 1l = 16-18 NOK, kruh 750g = 32 NOK, paradižnikova omaka = 51 NOK, …
• Vstopnine:
  Vstopnin za ogled naravnih znamenitosti ali koriščenje storitev (razgledne ploščadi, sprehod po urejenih poteh, obisk muzeja na prostem, botaničnega vrta v kraju Stravanger….) nismo plačevali. So pa seveda vstopnine za vstop v kakšne tematske muzeje, akvarije, …kot povsod drugje.
• Bencin:
  Za liter 95okt. bencina smo plačevali od cca 16-17 NOK/liter.

TOP 10 destinacije na naši poti:

Pravzaprav je bilo vsega videnega toliko, da delam krivico tudi ostalim krajem, ki niso na spodnjem seznamu, pa vendar navajam 10 izbranih, ki jih priporočam za obisk:

1. dva ledenika Boyabreen in Supphellebreen Glacier
2. vožnja po znamenitem Geiraingerfjord
3. gorski paradiž Trollstigen
4. vzpon na Rampestreken
5. Sognesfjell (nacionalni park Jotunheim)
6. vožnja od Folldal do Atna (nacionalni park Dovre in Rondane)
7. razgledna ploščad Aurlandsvangen
8. mesto Stavanger
9. vzpon na Preikeistolen
10. stari del mesta Bergen (Bryggen)

OPIS POTOVANJA PO DNEVIH:

petek, 26. julij 2019: Bergen, večerni obisk barvitega mestnega predela Bryggen in dolgo čakanje, da se dan prevesi v noč

Zamuda leta za cca 1h in pristanek na letališču Bergen ob 19:50. Prevzem rent-a-car (SIXT), kjer dobimo povsem novega Opel Crossland z 7.600 km. Ura je 20:30 in prva zanimivost za nas, da je sonce še kar zavidljivo visoko brez sledi temnitve, temperatura pa prijetnih 25 stopinj.

Ob 21h namestitev v skromnejšem motelu (Midttun Morell & Camping) cca 15 km iz letališča Bergen. Proti večeru se zapeljemo do starega dela mesta (Bryggen), kjer se sprehodimo ob pomolu lesenih barvitih hišk vse do pristanišča, kjer so zasidrane tako potniške, kot tovorne ladje in zasebne jahte.

Po “letališki hrani” prvič okusimo lokalno hrano in tudi njihove cene (drago!!). Presenečeni, da je po ceniku restavracije bila cena vode enaka ceni brezalkoholnega piva. Iz Bryggen se zapeljemo do našega motela šele ob 00:15, saj dneva kar ni bilo konec 🙂

sobota, 27. julij 2019: Bergen z mestnega vrha, prvi mogočni slapovi in fjordi na naši poti, prvo kopanje v jezeru ter presenečenje nad lesenimi hiškami s travnatimi strehami

Ker smo prvi dan imeli pozno večerjo in, verjetno tudi zaradi navajanja na dolg dan, smo danes malce dlje poležali. Ob 11:30 se odpravimo nazaj v Bergen, da se povzpnemo na mestni vrh Mount Floyen (320 m) z razgledom na mesto Bergen. Prihranimo na strošku vzpenjače na način, da se z avtom odpeljemo v hrib mimo Fish Market po cesti Helgesengate in še naprej od parking cone 6. Avto pustimo ob cesti v soseski lepih hišk in se lotimo hoje po asfaltirani cesti cca 45min, mimo postaje vzpenjače Skansemyren. Na vrhu pa kar velika betonska razgledna točka z gostinsko ponudbo, WC-ji, otroškim igriščem, klopcami in jezero, ki se nahaja 5 min hoje proč. Med vožnjo naključno odkrijemo prikupno počivališče z gostinsko ponudbo in WC-jem ob jezeru Vangsvatnet (kopanje), v katerem Marko edini zaplava, punce pa si privoščimo malo prigrizka na prosti kamniti mizi.

Nadaljujemo po cesti E16, ko se nam ob cesti razkrije pogled na čudovite slapove Tvindefossen (www.tvinde.no) in seveda sledi postanek. Prijetno presenečenje, ker nam prodajalka v bližnji trgovini priporoča, da vode ni potrebno kupiti, ampak si steklenice lahko napolnimo kar v bližnjem potoku. Super.

Navdušeni nadaljujemo pot, ki dosedaj ni bila niti malo dolgočasna. Pravzaprav je narava osupljiva na vsakem kilometru. Na cestah razmeroma malo gneče, kar nekaj kampov in …. vsakokrat me ganejo tradicionalne lesene hiške različnih barv. In ko dosežemo smučarsko središče Myrkdalen Mountain Resort, uzremo še večjo zanimivost hišk, ki imajo tu strehe porastle s travo in raznim rastlinjem. Vozimo po gorovju Vik (cca 1.000 m.n.v.) in res enkratni prizori: jezera, ovce, krave, barvite hiške tu-in-tam, ponekod še ostanki snega, vožnja po cestnih serpentinah z osupljivimi razgledi,…

Za danes sklenemo pot v trajektnem pristanišču Vangsnes, kjer se namestimo v motelu, kjer nam je tokrat na voljo celo manjši bazen. Namestitev zadošča za 1 noč, čeprav ležišča (pogradi) niso bili ravno preveč udobni. Pred sončnim zahodom se z Markotom sprehodiva (cca 15 min) do bližnje vzpetine, kjer kraljuje 22,5m visok kip (Fritjov statue) enega od kraljev, ki ga je nemški veljak podaril Norveški leta 1913. Na vrhu hriba so kar veliki rastlinjaki malin (žal skrbno zaščiteni z ograjo), na travniku pa ovce, ki odlično pašejo v moj fotoposnetek mogočnega fjorda Sognefjorden z vozečimi trajekti.

nedelja, 28. julij 2019: S prvim trajektom v objem fjorda Sognefjord, obisk dveh ledenikov in prvo spanje v tradicionalni “travnati” hiški

Po zajtrku na klopici z zavidljivim razgledom na Sognefjord se ob 9:45 vkrcamo na trajekt, linija Vangsnes-Hella in po izkrcanju zapeljemo po cesti 55, v smeri za Vornes, dokler ne prispemo do Fjarland, izhodišča do prvih ledenikov. To je idilična vasica, kjer fjord Sognefjord doseže ledenik Jostedalsbreen (tudi istoimenski NP). Najprej se naključno (brez rezervacije) ustavimo v Boyum Camping in na naše veselje imajo prosto ravno še eno hišico. Medtem ko nam jo pripravijo, si ogledamo dva ledenika, oba z enostavnim dostopom z avtom in hoje cca 15 – 30 min.

Prvi ledenik – Boyabreen Glacier se nahaja 8 km naprej od kampa Boyum Camping. Z avtom parkiramo na urejenem parkirišču z mobilnim WC-jem (zelo čist in celo z umivalnikom), samo 3min po potki pa se nahaja jezero, nad katerim se bohoti ledenik. Krasen pogled na poledenelo maso snega in slap, ki se izliva iz njega.
Drugi ledenik – Supphellebreen se od prvega nahaja 11 km stran in leži na višini 400m. Je malce težje dostopen, saj pot do njega poteka po kamenjah in vodi, ki se nabira v dolini potem, ko priteče izpod izvira. Zelo primerno je, da imaš obute sandale (Teva) in tudi kak kos toplejšega oblačila. Mi smo sicer bili pod ledenikom v vročemu sončnem vremenu (27st), vendar nas je ob njegovi bližini kar pošteno shladilo. Izpod ledenika se izliva mrzla voda in piha ledeno mrzel veter. Na skalah so tudi vidni večji ledeni kosi, kar kaže na to, da se ledenik zaradi toplih klimatskih razmer topi. Na informativni tabli preberem, da predno se led prelomi od ledenika, se ta premika navzdol s hitrostjo 2m/dan in vsako leto tako cca 2 milijona ton ledu pade v Supphellebreen. Previdnost je vseeno potrebna.

Po ogledu ledenikov se vrnemo v kamp Boyum Camping, kjer so nam že pripravili hiško, ki deluje zelo domače, na nek način pa tudi nenavadno smešno, saj mi še kar ne gre v glavo, da nam na strehi raste trava in cvetje. Sledi še sprehod do bližnjega muzeja (Norwegian Glacier Museum & Ulltveit-Moe climate centre), ki je tematsko posvečen ledenikom in gorništvu in je idilično umeščen v prostrano dolino vasice Fjarland.

Pred muzejem me kipi mamutov vabijo k še nekaj fotoposnetkom, saj k zgodbi ledenikov vendarle sodijo tudi te mogočne živali. In posnetek mi je odlično uspel.

ponedeljek, 29. julij 2019: S trajektom v objem mogočnega Geirangerfjord in prvi gosti v novo odprtem kampu Solvang Camping

Boyum Camping zapuščamo v smeri za Hellesylt po cesti E39: Skei-Utvik. Pokrajina ima podeželski pridih, kjer nam pot prekriža tudi čreda ovac in koz. Sicer vozimo na višini cca 600 m.n.v. , v kraju Hellesylt pa se postavimo v vrsto za trajekt – vožnjo po enem lepših fjordov Geirangerfjord.

Doleti nas res prava smola, saj nam pri kar dveh prispelih trajektih zapornico spustijo tik pred našim avtom. Razlog: prednost dajo avtobusom in tovornjakom (ki so se seveda morali znajti ravno pred nami 🙂  tako, da je ravno zmanjkalo prostora za eno vozilo – nas.

Po 3h urah čakanja se le vkrcamo in zapeljemo po znamenitem in enem najlepših fjordov GEIRANGERFJORD, ki je dolg 16km, širok 5km, z globino morja več kot 250m in obkrožen s strmimi hribi višine do 1700m. Ugledamo tudi, v turističnih opisih opevane, slapove “Seven Sisters”, ki sicer niso tako vodnati kot menda v maju in juniju, ko se topi sneg. Po 1h vožnji se izkrcamo ob 16:30 in krenemo v hrib po serpentinasti cesti do razgledne točke Ornesvingen, od koder je čudovit razgled na fjord Geiraingerfjord.

Za danes se odločimo, da namestitev poiščemo na slepo, brez vnaprejšnje rezervacije. In res v nadaljevanju poti naletimo na lepo urejen kamp Solvang Camping, ki ga vodi mlajši zakonski par. Pravzaprav ugotovimo, da so ga ravnokar odprli in smo drugi gostje. Sicer v koči za 4 osebe vode ni, sanitarije in kuhinja so skupne, ampak povsem zadošča za 1 nočitev. Kosilo si pripravimo sami in res pravi užitek je imeti kosilo na klopici pred hiško s pogledom na mogočno hribovje pred nami.

torek, 30. julij 2019: Dan za trajekte (3x), mesto Alesund, prva vožnja po dveh tunelih, zgrajenih pod morjem in obisk otočkov (Godoya, Giske)

Ta dan je v znamenju voženj s 3 trajekti (Eidsdal – Linge Ferjekai, Liabygda – Stranka ter Magerholm – Orsneset), dokler ne prispemo do mesta Alesund, kjer se najprej povzpnemo na hrib Aksla (189m), od koder je lep razgled na mestece, fjord in okoliško gorovje.

Nadaljujemo začrtano pot s ciljem, da obiščemo manjša otoka Godoya in Giske. Na poti so tja zapeljemo na naše presenečenje skozi dva tunela (Valderoy, Godoy). Ta sta dolga od 3.8 do 4.2 km in speljana od 137 do 153m pod morsko gladino. Prav zanimiv občutek, ko v tunelu voziš najprej navzdol, malo po ravnem (pod morjem) in spet navzgor, dokler ne pripelješ na plano. Prava tunelska infrastruktura z odcepi tudi na levo in desno. Takoj po prihodu na otok Giske izkoristiva z Markotom za hitro kopanje v morju.

Sledi še dnevni sprehod po mestu Alesund, katerega stavbe se, podobno kot Bryggen, ponašajo v pastelnih barvah različnih odtenkov. Pričakovala pa sem vseeno večji utrip mesta, lahko pa da pride do pravega izraza v poznih večernih urah (23h), ko se prižgejo mestne luči.

Na ta dan najdemo BB namestitev v kraju Systra – manj zanimiv Orskog Motell, vendar povsem zadovoljiv ob dejstvu, da nam tokrat pripada tudi jutranji zajtrk, ki pa je bil kar obilen.

sreda, 31. julij 2019: Prihod v čudovito gorovje Trollstigen, vožnja po veličastni gorski cesti, slovo od našega drona (R.I.P.) ter vzpon na Ramperstreken

Ponoči zapade prvi dež odkar smo na poti, ki pa poneha ravno po našem zajtrku z občasnim rosenjem, ko smo že na poti. Med potjo naključno naletimo na slap Gudbransguvet, do katerega vodi lepo speljana pot po železnih mostičkih. In spet nobenih stroškov za parkiranje in ogled naravne znamenitosti, kot že vso pot dosedaj. Zato pa pri fantiču (10let) kupimo košarico okusnih jagod – kot pravi “danes nabranih”.

Pot nas vodi v višje ležeče pokrajine (750 m.n.v.), dokler ne dosežemo gorovja Trollstigen, kjer se ustavimo na večih mestih, saj je preprosto toliko lepih razgledov, da bi bilo greh se zapeljati mimo.

Predvsem je na tem področju znamenita serpentinasta gorska cesta z 11 ovinki, kjer je potrebna tudi velika previdost – predvsem pri srečanju vozil »veliki-mali«.

Lepo so uredili tudi pot, ki vodi do razgledne terase in pogledom na cesto.

Na tej točki pa se žal poslovimo od našega drona, ki se je raztreščil ob skalovje enega od slapa. Ga sicer najdemo in presenetljivo ni bil tako hudo poškodovan, glavni del (kamera) pa je končala svojo življenjsko pot.

Trollstigen zapuščamo v smeri kraja Andalsnes po cesti E36, do izhodišča za vzpon na Ramperstreken (537m). Za pot do vrha sva potrebovala 1h 10 min, za nazaj pa 50 min. Ti kar jemlje sapo, saj je strm vzpon, ampak poplačan s čudovitim razgledom.

Na ta dan se namestimo ponovno »na vprašanje« in brez predhodne rezervacije v Mjelva Camping (Andalsnes), kjer dobimo res lepo hiško z lastno kopalnico v prvi vrsti, s pogledom na hribe.

četrtek, 1. avgust 2019: Vožnja preko slavne ceste Atlantic Ocean Road

Vkrcanje na 5. trajekt (Dagligvarer – Solnes), mimo kraja Molde in 8km dolgega tunela pod morjem Skalavegen. Vozimo po cesti 663 (Malmefjorden – Sylte – Farstad – Vevang) in sledimo rdečim tablam z napisom »Atlanterhavsvein”, potem pa po cesti 64 zapeljemo na znamenito Atlantic Ocean Road.

Gre za norveški gradbeni podvig stoletja – Atlantic Ocean Road. Cesta je dolga 8km in kot kača speljana skozi arhipelag v Norveškem morju, gradili pa so jo menda 6 let. V slabem vremenu velja za eno najnevarnejših cest na svetu, saj orkanski veter povzroči, da visoki valovi pljuskajo čez njo (primer: https://youtu.be/gJOh_N38fW4). Ob cesti je na voljo tudi urejena sprehajalna pot, kjer med skalami opazimo skulpturo velikega raka, ki so ga izdelali študenti iz odpadle plastike, najdeno na bližnjih obalah.

Nadaljujemo pot do kraja Kristiansunfm mimo kraja Stolvatnet , vse do Sunndalsora, kjer fotografiram živo rdeče čolnarske hiške. Res delujejo prikupno, žal pa so umeščene v bolj neurejenem predelu mesta in precej skrite.

Sonce nas še vedno prijetno greje (23-26st). Sledi smer proti kraju Oppdal in prespimo v Halland Camping (Rennebu). Do sedaj nas lesene hiške še niso razočarale in so tudi sicer cenovno dostopnejše od motelov in hotelov.

petek, 2. avgust 2019: Trondheim (naša najsevernejša destinacija) in obračamo nazaj proti jugu

Potovanje je vedno tudi matematika. Porabljen čas in prevoženi kilometri (trenutno 1.200 km) kažejo, da smo približno na polovici našega potovanja in moramo počasi obrniti proti jugu. Danes dosegli Trondheim, destinacijo, ki smo si jo izbrali za našo najbolj severno.

Mesto velja za 3. največje v državi in ponosno nosi tudi titulo “Norway’s Food Capital”. Ima dokaj kratke razdalje za ogled znamenitosti in v ponudbi je tudi sistem izposoje mestnih koles, vendar se odločimo, da se po mestu kar sprehodimo. Nekako smo si izbrali kar dobro izhodišče s tem, da smo parkirali v bližini glavne železniške postaje in se preko mostu sprehodili v smeri proti mestni gotski katedrali Nidaros Domen. Gastronomski utrip mesta je zaznati takoj, sploh ker je v času našega obiska potekal lokalni festival domače obrti in ponudbe lokalnih pridelovalcev/predelovalcev hrane, mesa, pijače in drugih dobrot.

Ob povratku na parkirišče se z avtom zapeljemo še do Rockheim muzeja, ki je bil nominiran za enega najboljših evropskih muzejev s svojo arhitekturno obliko. Ga ne obiščemo, ujamem pa ga v foto objektiv.

Ob 18h se namestimo v gorskem kampu v kraju Dalholen na cca 700 m.n.v. , kjer se že čuti hladnejši gorski zrak. Dobimo hiško s svojo kopalnico, vendar tokrat prvič brez Wifi-ja. Cena najema 800 NOK je med ugodnejšimi, za hiško brez kopalnice pa bi plačali le 450 NOK.

V bližini kampa odkrijeva z možem dokaj dobro skrito, vendar eno lepših lesenih cerkvic v živo rdeči barvi in pokopališčem na lepo urejeno trati. Zelo všeč mi je tak tip pokopališč. Ena prostrana zelena površina (brez talnih nagrobnih plošč in sveč), samo manjši nagrobni spomeniki z nekaj cvetlicami. Enotno, preprosto, zeleno.

sobota, 3. avgust 2019: Po nacionalnih parkih Dovre in Rondane s 4 postanki ob poti ter namestitev v kraju Lom

okrat krenemo dokaj pozno iz kampa (11h) v kraju Dalholen, saj nam je bil (glede na prevožene kilometre) jutranji spanec kar potreben. Na recepciji vzamem brošuro za nacionalna parka Dovre in Rondane, ki se uvrščata med 18 scensko-panoramskih poti – t.i. “NSR- Norwegian Scenic Routes” (https://www.nasjonaleturistveger.no/en/routes ), ki se jih kar držimo, saj nas vodijo mimo čudovitih pokrajin in gorovja. Na sliki desni –  izsek označenih NSR za južno Norveško, ki naj se jih popotniki kar držijo na svoji poti(moj predlog).

Dovre in Rondane veljata za področje pohodništva z 10 gorskimi vrhovi nad 2.000m. Snega menda tu zapade bolj malo, zato so ugodne razmere za rastlinstvo. Opazimo tudi, da imajo gozdovi prav posebno podrast (mah raste kot trava), kar pomeni, da mora tu biti kar nekaj deževja. Ob poti so urejena postajališča s kar nekaj znamenitosti:

Strombu rasteplass; Zgrajena terasa z razgledom na čisto reko v neokrnjenem okolju, čez katero se lahko srehodiš po mostičku.
Sohlbergplassen: Betonska ploščad, ki so jo zgradili med drevesi nad gozdnimi tlemi.
Atnbrufossen Vannbruksmuseum: Manjši muzej, zgrajen seveda v lesu z veliko stekleno steno in pogledom na reko. V njem pa razstava na temo lesa in gozdarstva nekoč, …Vstopnine ne plačamo.
Solia Kirke: Lesena baroška cerkev z zanimivo poslikavo sten in grobovi, ki so nanizani na vzpetini ob cerkvi.

Nadaljujemo pot v smeri Atna-Ringebu, kjer vozimo po cesti med golimi planotami z nekaj osamljeni jezerci, čredo ovac in koz, planšarskimi kočami. V smeri za kraj Otta, se v nadaljevanju ustavimo v kraju Lom, kjer na vprašanje dobimo hišico v kampu Nordal Turistsenter AS (www.nordalturistsenter.no ). Kamp nudi 65 lesenih hišk, 49 od teh je opremljenih s kopalnico in WC-jem, v turistični ponudbi pa predvsem rafting, canyoning in pohodništvo.V kraju Lom je več kot 90% površin višje od 900 m.n.v.

Z Markotom se odločiva za sprehod po turistični poti “Bergomsrunda”, ki vodi mimo različnih lokalnih znamenitosti kraja (kot sta “Lom Stave Church” in planinski muzej “Moral fjellsenter Mountain Museum), vse do muzeja na prostem (Open Air Museum), ki se nahaja na manjši vzpetini v gozdu z 20 lesenimi hiškami iz 17., 18. in 19.stoletja. Včasih je na tem mestu bila stara kmečka vas, danes pa področje uporabljajo za izvedbo tradicionalnih plesov, glasbenih večerov z lokalno glasbo in hrano, uprizoritev starih tehnik obrti ipd.

nedelja, 4. avgust 2019: Lepote nacionalnih parkov Breheimen in , Sognefjorden ter pristanek ob Lustrafjorden, kjer zaveslamo s kanuji

Ob 10:20 krenemo za smer Lom – Gaupner, preko nacionalnega parka Breheimen. Pripeljemo vse do višine 1.000 m.n.v. z vidnimi zasneženimi vrhovi, na višini 1.400 m.n.v. pa se ob prijetni klimi (18 stopinj, sonce) ustavimo v Sognesfjell, kjer nas preseneti arhitekturno urejen objekt v lesu in urejena brv / pot po bližnjih vzpetinah do razgledne točke, kjer je preprosto čudovito. Na nadaljni poti v smeri za Sogndal se vozimo spet mimo večih slapov, ki nas pravzaprav že ne fascinirajo več tako kot na začetku, saj smo se že navadili, da je okoli nas ves čas veliko vode.

Ob 13h prispemo v Skojrden in s tem v regijo Sogn ob fjordu Sognefjorden, ki velja za najdaljšega in najglobljega v Norveški.

Prenočimo v Viki Fjord Camping (www.vikicamping.no ), kjer na našo srečo dobimo prosto hiško ob fjordu Lustrafjorden.

Sicer brez oskrbnika (nedelja) in le s sporočilom za prvega mimoidočega (torej nas), da je odklenjena in prosta hiška št.6, plačilo pa uredimo zvečer. Ali kaj takega doživimo pri nas ali na Hrvaškem? Hiška ob vodi je bila za nas pravi balzam, odločimo se za kopanje in vožnjo s kanujem, ki nam je bil (skupaj z jopiči) na voljo kar brezplačno.

ponedeljek, 5. avgust 2019: Aurland / Aurlandsvangen , spet idila gorovja na višini do 1.300 m.n.v ter vožnja po 2 .najdaljšem tunelu na Norveškem (11,4 km)

Začrtana pot tokrat v smeri Gaupner – Sogndal in v nadaljevanju vkrcanje na trajekt Fodnes za linijo Laerdal – Erdalsvigen. Tudi na ta dan nam je namenjen gorati predel, saj se vozimo mimo Vedahaugen, vse do višine 1.300 m.n.v. – Aurland.

Čudovita pokrajina in fjord, ki ga lahko občudujemo iz razgledne ploščadi Aurlandsvangen, še enega arhitekturno zanimivega projekta.

Sonce nas tudi na tej višini prijetno greje (24 st), zavidljivi razgledi pa se nam ponujajo tudi po cesti ob fjordu Naerofjorden, v smeri za kraj Flam.

Zapeljemo v Gudvangatunnelen, ki se s svojo dolžino 11.428m uvršča na 2.mesto najdaljših tunelov v Norveški in niti ne dosega polovico najdaljšega tunela Laerdalstunnelen, ki meri kar 24.509m.

Spanje danes pa prvič v manj urejenem kampu Kvanndal Camping (Voss) ob trajektnem pristanišču fjorda Hardangerfjorden. Recepcija “all in one” (sprejemna pisarna, trgovina in gostinska ponudba). Si pa operemo in posušimo perilo.

torek, 6. avgust 2019: Regija Hardanger, sprehod pod slapom in vzpon do smučarskega (poletnega) središča Fonna

Na ta dan si začrtamo Hardanger, še eno od scensko-panoramskih poti, ki se jih je glede na videno, dobro držati (Norwegian Scenic Routes), saj ponujajo veliko lepih razgledov in urejenih postajališč.

Vozimo v smeri Kanndal in naredimo prvi postanek za ogled 50-metrskega slapa Steinsdalsfossen, pod katerim se lahko tudi sprehodimo. Nadaljujemo ob fjordu Hardangerfjorden, kjer se ustavimo za trajekt Tidefjord – Jondal. Kot kaže se trajektnim linijam ne bomo mogli kaj dosti izogniti, saj je polno otočkov in zalivov.

Ob 13h prispemo v mesto Jondal, ki predstavlja izhodišče za nacionalni park Folgefonna, znan tudi po poletnem ledeniškem smučišču Fonna.

Ker našemu vozniku ni težko voziti (hvala možek Laughing) in ima rad hribovje, se že nahajamo na 19-kilometrski cesti, ki vodi do vrha smučišča – do višine 1.205m, kjer pa nas že malce zazebe (12st.). Snega je še kar nekaj, premalo za smučanje, dovolj za kepanje.

V smeri za kraj Utne nas prvič preseneti pogled na obširne sadovnjake (jablane, češnje), sledi spet trajekt “Utne-Kinsarvik” in prihod v mesto Odda, ki mi deluje precej poseljeno, očitno pa tudi turistov dovolj, saj smo v dveh kampih tokrat neuspešni(vse hiške zasedene), opcija za namestitev se nam ponudi v kraju Roldal, kjer dobimo zadnjo hiško v Skystasjonen Kro og Camping, malce drazjo, ampak zelo komfortno, tako da si z veseljem skuhamo okusno kosilo.

sreda, 7. avgust 2019: Nabiranje kilometrov, brezmejne lepote narave na poti, neuspešno iskanje namestitve in zaključek dneva v surferskem obalnem delu Boretunet

Danes smer za mesto Stravanger, pred tem pa ob 11h postanek za še en lep slap Flesano Waterfall in preko trajektne linije Nesvik- Hjelmeland proti kraju Tau.

Popoldan ponovno smola z dvournim iskanjem namestitve. Po še enem trajektu Oanes-Lauvvik, pripeljemo do mesteca Kleppe, kjer smo si med vožnjo rezervirali 1 nočitev v moderno opremljenem hostlu Boretunet, ki je bolj za mlade, predvsem pa za ljubitelje surfanja, saj je nedaleč stran tudi obala. Kopalnica in kuhinja sta skupni, v pritličju pa poleg jedilnice še en velik prostor za druženje (po celotni hiši se hodi bos). Ena od edinih slabosti je neprijeten vonj po kravicah, kozah, saj se pašniki nahajajo nedaleč stran – kar ob obali Undecided.

četrtek, 8. avgust 2019: Elitno in barvito mesto Stavanger, zaznamovano z naftno industrijo, ulično umetnostjo (Street Art) ter soseskama »Gamle Stavanger« in »Ovre Holmegate«

Ob 10:10 zapustimo “surferski” hostel Boretunet. Da se ne vozimo ta dan veliko, kaj hitro najdemo novo hiško v Sandnes Hytte Camping (www.volstadskogen.no ). Gre za cenovno ugodno in zato preprosto opremljeno hiško brez vode, skupni WC in umivalnica posode le 10m stran, do  tušev pa se je bilo treba kar sprehoditi cca 200m. Se pa nam pred vrati ponuja grmiček malin 🙂

Privoščimo si naš prvi BBQ, ob 15:30 pa se odpravimo v 15min oddaljeno mesto Stravanger, ki si je ustvarilo bogastvo z naftno industrijo, sicer pa je tudi odlično izhodišče za pohodniške poti, med katerimi izstopajo: Preikestolen, Kjerag in Trolltunga.

Med sprehodom po mestu Stravanger, ki velja med dražjimi, si ogledamo tisto, kar sem uspela v 15min izluščiti iz lokalne brošure:

• Nekaj “street art” umetnin oz. uličnih poslikav, ki so jih naredili znani mednarodni umetniki.
• Gamle Stavanger – soseska 173 lesenih hiš iz konca 17. in 18.stoletja, ki so vse v beli barvi in odete v cvetje
• Norwegian Cannon Museum – muzej, ki prikazuje proizvodnjo konzerviranih rib (nahaja se na mestu nekdanje proizvodnje, notranjost muzeja pa je iz obdobja 1880-1930.
• Ovre Holmegate – lahko bi zapisala, da je to norveški Notting Hill, saj gre za najbolj slikovito ulico v mestu

Pred povratkom nazaj v kamp, se odločimo še za obisk botaničnega vrta (Botanical Garden), ki se nahaja ob fakulteti in študentskim naseljem.

petek, 9. avgust 2019: Pohodniški dan z vzponom na znameniti Preikestolen in obisk otočja severno od mesta Stavanger

Za najlepše razglede se je včasih potrebno malce potruditi in sončna vremenska napoved je bila kot nalašč za pohodniški dan in vzpon na znameniti Preikestolen, čeprav nas je do njega ločilo malce več kot 1h vožnje po cesti in eno vožnjo s trajektom (Lauvin-Oanes). Je pa bil to eden vrhuncev našega potovanja 🙂

Preikeistolen zaradi svoje nenavadne drugačnosti predstavlja eno najbolj TOP pohodniških destinacij na zahodni obali Norveške. Gre za zravnan gorski vrh oz. ploščad, ki sega cca 30m od osnovne gorske masive in se veličastno nagiba nad 40km dolgim fjordom Lysefjorden. Preprosto čudovito in tudi malce adrenalinsko. Vsak mora poskrbeti za “varen korak”, saj zadeva ni tako nedolžna, če se preveč približaš robu, preko katerega seveda ni povratka, če …(raje ne pomislim).

Ker smo štartali primerno zgodaj, smo sestopili iz Preikeistolen- a po 4 urah in 20 min (9 km) in bili ob 15h že na trajektu Tau-Stavanger. Da, nazaj proti že obiskanemu mestu, vendar se po izkrcanju odpeljemo severno od mesta Stavanger, proti otokom Bru, Sokn, Amoy, Mosteroy in Rennesoy, ki so med sabo povezani s cesto oz. tunelom (Byfjord tunnelen), ki pelje do otoka Bru pod morjem vse do globine 206m).

Namestimo se tokrat v lepo opremljeni hiši Amoy Fjordferie, ki je sicer namenjena za več gostov s skupno kuhinjo. Ampak na srečo smo bili edini gostje in imeli za ceno družinske sobe kar celo hišo zase. Carsko.

sobota, 10. avgust 2019: Vikinška vasica in 2-dnevna namestitev na podeželju pred zaključkom potovanja

Bolj ko se nagiba konec našemu potovanju, slabše je vreme – dež. Morda ima to tudi svoj namen oz. za nas priložnost, da se »ustavimo« in malce spočijemo.

Vkrcamo se na (za nas že 13.) trajekt Mortavika – Arsvagen in potem po cesti E39 preko otočkov: Vestre Bokn, AustreBokn in Ognoya.

Ker smo sedaj že brez plana postankov, med potjo preko Google zemljevida izberem in predlagam postanek v vikinški vasi ob kraju Avaldsnes (Viking Garden). Nenazadnje smo izbrali deželo fjordov in vikingov, na temo slednjih pa še nismo nič videli, razen spominkov, ki jih prodajajo v lokalnih trgovinah. Do vasice je cca 20 min hoje skozi gozd, v njem pa nekaj tipičnih lesenih hišk, kot so jih imeli za čas vikingov.

Danes ne kuhamo in za »pizza time« izberemo nakupovalni center Oasen Storsenter, preko Booking-a pa rezerviramo hiško, tokrat za 2 nočitvi – saj nam ob dežju en preostane drugega, kot da se nekje malce ustavimo in preprosto izležavamo, kartamo, gledamo TV in kaj dobrega skuhamo.

In za vse to nam je več kot odlično služila hiška na podeželju »Etne Hytter« (imeli pa smo točno tole: https://www.etnehytter.no/unit-2.html).

Imela je prav vse: bogato opremljeno kuhinjo, gospodinjske aparate (tudi pralni in pomivalni stroj), 2 zakonski spalnici in 1 ločeno sobi, enega od najbolje delujočih Wifi-jev dosedaj…. in počutili smo se kot doma, le da smo to imeli prostrano teraso in razgled na zaliv ter pašnik ovac in koz.

nedelja, 11. avgust 2019: Zaključujemo potovanje v znamenju dežja, lenarjenja in spoznavanja norveškega podeželja

Dež in dan za lenarjenje, vendar ne za dolgo, vsaj ne za naju z možem, ki se po kosilu odločiva, da se kljub rahlemu rosenju dežja odpraviva na bližnji vrh (453 m.n.v.), ki nama ga je omenjal prejšni dan tudi lastnik hiške »Etne Hytter«.

Pravzaprav je hoje po hribu navzgor točno 1h, nazaj pa 45 min, naklona poti pa je cca 20%, oz. prvi del poti 18%, drugi del 22%) – izziv za ljubitelje gorskega kolesarjenja 🙂 Po sliki zgoraj sodeč, eden nesrečnik ni imel preveč srečeSmile

Med potjo je nekaj humornih oznak (nevarnost hoje v visokih petkah, rdeče kolo, in z trave štrleče noge moške lutke, ilustrirane table z liki risanih junakov za otroke, ženska lutka sedeča na klopici ob potki, moška lutka pred vrati koče na vrhu ipd.). Bolj kot sam vrh je zanimiva sama pot, iz katere je lep razgled na dolino.

ponedeljek, 12. avgust 2019: Zaključek potovanja z »letalskim« zapletom in SKLEPNA MISEL

Konec našega potovanja, do letališča nas loči cca 170 km, zato se odpravimo iz Etne že ob 9h – potem ko smo pozajtrkovali in pospravili hišo. Vozimo v smeri Forde – Valevag, kjer zapeljemo v še en tunel pod morjem (do 245m globoko), nato za Heiane – Leirvik-Mehammar, ob 10:30 pa že v vrsti za trajekt Sandvikkvag – Halhjem.

Pred letališčem se ustavimo v nakupovalnem centru Lagunen Storsenter, kjer nekaj pojemo, na letališče pa prispemo več kot dovolj zgodaj (3 ure pred uro poleta). Po 2 urah se začne »drama« s čakanjem, dvakratno prestavitvijo ure leta, tako da smo na koncu poleteli namesto ob 18:55, šele ob 22:20 s pristankom ob 01:40. Novo presenečenje pa je sledilo, ko smo pristali. Stevardesa nam zaželi dobrodošlico v mestu Dunaj, po minuti ali dve pa pisk in glas pilota, ki nam sporoči, da pravzaprav nismo pristali na Dunaju, ampak v Bratislavi. Zaradi hude nevihte in slabih vremenskih obetov, so letališče na Dunaju zaprli, zaradi česar pilot ni mogel pristati. Na voljo nam bi bil bus, vendar bi verjetno vse skupaj trajalo preveč dolgo za nas, saj smo imeli svoj avto parkiran v bolj oddaljenem parkirišču od letališča. Zato vzamemo v Bratislavi taxi do Dunaja (80 EUR) in v slabi uri že v svojem vozilu. Nočna vožnja in prihod domov ob 6:55 (utrujeni do konca).

Kljub zapletu s pristankom letala, je pretehtalo doživeto na naši poti in lahko sklenem sledeče:

Norveška je en sam biser. Ta je seveda drag, vendar kot pravijo – kar plačaš, to dobiš. V primeru te destinacije še mnogo več, saj je edinstvena po svoje in jo toplo priporočam za potovanje. Ne bo vam žal, saj vam ponuja veliko: naselja in vasice s prav posebno dušo, kampiranje v lesenih hiškah z več kot primernim udobjem, vodni motivi »na vsakem koraku« pa naj bo to mogočni morski fjord, reka, potoček, jezero ali slap. Prometna infrastruktura dovršena in kopico tunelov (tudi pod morjem), preko katerih vozniki lahko uberejo krajšo pot, razvejane pohodniške poti, kvalitetna pitna voda… Kompromis je potrebno sprejeti pri cenah in vremenu, ki je lahko tudi zelo muhasto.