Za nas je bilo to prvo križarjenje, ki smo si ga izbrali v koronskem letu 2021,  ko se je epidemiološka slika malce popravila. Z izplutjem v Benetkah smo se prepustili tej veliki ladji, ki nas je preko valov ponesla proti grškemu morju z možnostjo izkrcanja v Italiji (Benetke, Bari), Grčiji (Kos, Mikonos) in Hrvaški (Dubrovnik). Svoj čar so vsekakor sončni vzhodi in zahodi, ki se ti ponujajo na odprtem morju in pa seveda grški otoki, kolikor si jih uspeš ogledati v odmerjenem času. Iskreno pa moram priznati, da mi je ljubše odkrivanje in raziskovanje kopnega.

Termin: 26.6. – 3.7.2021

Pravzaprav je odločitev za križarjenje padla zelo na hitro in le nekaj dni pred odhodom oz. potem ko nam je prvotni načrt za našo poletno destinacijo padel v vodo. Preko lokalne turistične agencije sem nam izbrala križarjenje z ladijsko družbo MSC in ladjo MSC Orchestra. Ladja je izplula v Benetkah, v programu pa smo imeli postanke z možnostjo izkrcanja v Italiji (Benetke, Bari), Grčiji (Kos, Mikonos) in Hrvaški (Dubrovnik). Domnevam, da ladja ni bila 100% zasedena, saj so marsikje samevale vrste sedežev, miz, casino …nas je pa tudi kapitan nagovoril pred eno od gledaliških predstav, da ga veseli, da je ladja izplula po nekaj mesecih premora zaradi koronavirus epidemije. 

Preventivni koronski ukrepi ob vkrcanju na ladjo so bili na najvišjem nivoju. Kljub temu da smo v Sloveniji opravili cepljenje z dvema odmerkoma, smo morali v Ljubljani opraviti potrebni hitri test, ob vstopu na ladjo pa so nam izmerili temperaturo 3x in opravili še 1x hitri test. Vsem s temperaturo nad 37,5 naj ne bi dovolili vkrcanje. Merjenje temperature je bila pravzaprav kar redna praksa, še posebej ob vstopu v restavracije (3x/dan) in ob povratku iz kopnega nazaj na ladjo. Četrti dan (29.6.) smo bili posebej pozvani še k dodatnemu C-19 testu, ki so ga izvedli kar v ladijskem gledališču. Potovanja v mehurčku smo se hitro navadili, v vsakem primeru pa ti daje dober občutek, da je za varnost res dobro poskrbljeno.

FOTO ALBUM – Križarjenje
(klikni na fotografijo za prikaz galerije slik)

O ladji:

Ladja MSC Orchestra je velika zadeva s kapacitetami in ponudbo, s katero pač poskrbijo da potnikom ni dolgčas. Pravzaprav se za vsakega nekaj najde: vodene športne aktivnosti na palubi s fitnes salonom v notranjosti ladje, plesne urice na palubi, mini otroški klub, nagradni kvizi, mini golf na najvišji palubi ladje, namizne igre, seminarji o zdravju in dobrem počutju, gledališče …ob večerih glasba v živo v različnih salonih.

V restavracijah se mi je zdelo število natakarjev kar malce preveč, kljub temu da je na ladji kar nekaj salonov z večerno ponudbo pijače, kjer bi pričakoval potrebo po delovni sili, ampak saloni so malce samevali.

Izbira kabine z balkonom je bila odlična izbira, kljub malce višji ceni. Sicer so bile ob rezervaciji križarjenja na voljo še notranje kabine brez oken in take z oknom, ki ga menda ne moreš odpreti. Razlika v ceni je bila slabih 200€/osebo, je pa vredno, saj je balkon pri večdnevni plovbi praktična rešitev, da kabino lahko prezračiš, da imaš občutek za dan in noč, možnost sušenja mokrih oblačil, predvsem pa lep razgled na odprto morje in čudovite sončne vzhode /zahode, ki jih na križarjenju res ne rabiš čakati in iskati pravo lokacijo kot na kopnem.

MIkonos

Možnost izkrcanja iz ladje in izleti:

Zaradi koronskih preventivnih ukrepov nam potnikom ni bilo dovoljeno zapustiti ladje, razen če smo se odločili za plačljive vodene izlete. Te  nam je sicer ponudila tudi SLO agencija ob vplačilu aranžmaja, vendar smo odklonili akcijo 100€/osebo za 3 izbrane izlete. Domneva je bila pravilna in na ladji smo dobili spisek večih izletov, med katerimi si lahko izbiral. Cene sicer niso bile skromne, si pa imel vsaj možnost izbrati tisto, kar ti je ustrezalo. Za vsak postanek (Bari, Krf, Mikons, Dubrovnik) je bilo ponujenih cca 8-12 izletov / izkrcanje, cene pa so se gibale od 35€/osebi do celo 159€/osebi (to so bile jame v Dubrovniku in snorkljanje s čolnom). 

Mi smo izbrali:

  • BARIJ  (koda izleta BARAJ)   – ogled starega dela mesta
  • KRF (koda izleta CORAM) – izlet z ladjico s kopanjem in kosilom
  • MIKONOS (koda izleta MYKAK) – z najetimi avti v skupini 13 vozil po otoku s kopanjem, manjšo degustacijo in vožno nazaj na ladjici

27.6.2021: Izkrcanje – Bari (Italija)

Prvi postanek ladje smo imeli v italijanskem Bariju, kjer smo po ponudbi organiziranih izletov ogled starega mestnega jedra z nekaj vožnje v turističnem vlakcu in simbolično degustacijo pri enem od lokalnih ponudnikov, ki v osnovi ponuja domače testenine.

Vodička je bila zelo prizadevna, pa vendar smo se v vročem soncu za njo pomikali kot megla, na njeno vprašanje če imamo kakšno vprašanje na temo predstavljenih zgodovinsko kulturnih znamenitosti pa ni bilo zaznati posebnega odziva.

28.6.2021: Izkrcanje – Krf (Grčija)

Po nočni plovbi, pristanek na Krfu, kjer se po zajtrku izkrcamo iz ladje. Z busom nas odpeljejo le cca 100m stran do sosednjega pomola, kjer se odpravimo na izlet s turistično ladjico. V paketu so nam na ladjici postregli kosilo, zapeljali pa so nas tudi do Akoli beach na skrajnem SV delu Krfa, kjer smo imeli prosto za plavanje.

30.6.2021: Izkrcanje – Mikonos (Grčija)

Četrti dan plovbe (29.6.2021) in na poti proti Mikonosu smo imeli obvezno udeležbo koronavirus testiranju, ki so ga organizirali kar v dvorani ladijskega gledališča “Covent Garden Theatre”. Tokrat testiranje z odvzemom sline, ki jo izločiš v epruveto. Moram poudariti, da ladijska ekipa ves čas plovbe dosledno skrbi za preventivne ukrepe, občasno nam tudi merijo temperaturo, skrbijo za max število ljudi v bazenu, razkužila povsod, redna menjava brisač in dostava zaščitnih mask v kabino, oznaka sedežev za (ne)sedenje, talne nalepke za varnostno razdaljo, opazila pa sem tudi kako ob bazenu in v restavraciji razkužujejo držala.

Da pa ladijsko gledališče spoznamo še po njegovem pravem namenu, si danes zvečer ogledamo predstavo Rhythm Divine. Pred predstavo se najprej predstavi ladijska ekipa s kapitanom na čelu, ki na današnji dan praznuje ravno rojstni dan, potem pa oder zasedejo plesalci, pevci in akrobati.

Naslednje jutro (30.6.) prispemo do otoka Mikonos. To je bil naš predzadnji postanek na naši poti, na katerem si z možem izbereva ogled otoka z avtom.

Pravzaprav je bil opis izleta malce zavajajoč, saj je pisalo da gre za vožnjo v vozilih za max 2 osebi, torej bi človek pomislil, da bomo dobili le dvosedežne avtomobile (tipa Smart, kar je eden tudi bil), v bistvu pa smo se razporedili v vozila, v katerih bi lahko enostavno potovali 3-4 osebe. 13 vozil nas je že čakalo nedaleč stran od pomola, vsak pa je dobil točno določenega glede na številko kabine.

Ceste so na Mikonosu slabše in ožje, pa vendar smo brez zapletov vozili v koloni. Ustavljanje ali da bi kdorkoli šel po svoje je bilo prepovedano.

Zapeljali smo se najprej do svetilnika Armenistis, mimo umetnega jezera Marathi Lake, ki je očitno domovanje velikemu številu ptic), nato pa v smeri Super Paradise Beach in mimo manjšega letališča, dokler, v smeri Pygri, ne prispemo na Agrari Beach, kjer nam vodič da na voljo 2h za kopanje.

Po kopanju se odpeljemo do taverne v kraju Ano Mera, kjer smo imeli manjšo degustacijo s ponudbo njihove slavne pijače »uzo« (grška žlahtna žgana pijača, ki jo pridelujejo menda le v Grčiji).

Tu me je očarala ena od lokalnih tavern z ročno poslikanimi mizami (delo matere in hčere) in pa seveda bujno svetoča bungavilija, ki me vedno privabi v svojo bližino.

2.7.2021: Izkrcanje – Dubrovnik (Hrvaška) 

Dubrovnik je bil zadnji postanek na naši poti, ki pa smo ga izpustili in ostali kar na ladji. Enkrat smo ga že obiskali (november 2011), cene izletov pa so bili tudi precej navite in sprašujem se, če ni koronavirus za ladjarja bil kar odlična tržna priložnost. 

Mi smo to prestižno obalno mesto, ki privabi ljudi iz vseh koncev sveta, pofotkali z ladje, ki se je kar očitno spraznila, ostali čas pa smo izkoristili za kopanje v bazenu, branje, dopoldansko vadbo z raztezanjem (seveda jaz), fitness (mož & hčerka) in si privoščili osvežilni koktejl na palubi. Tudi dobra izbira 🙂

3.7.2021: Povratek v Benetke 

Sklenitev križarjenja smo seveda naredili tam kjer smo začeli – v Benetkah. Tudi tu smo se že potepali (julij 2009), nikoli pa ga nismo videli s take pozicije, kot je križarka. Zato sem hitro izkoristila priložnost in naredila nekaj posnetkov mesteca na vodi.