Intenzivno naporna, vendar tudi intenzivno vesela pohodniška tura 
, ki sva jo s prijateljico naredili po izteku poletja. Z izhodiščem v Domu v Dragi sva vztrajno ubrali korake mimo Roblekovega doma do vrha Begunjščice, se na poti nazaj še malo “izgubljale” po čudoviti gorski poti in utrujeno sklenili 20 km prehojeno pot z 1400 višinskimi metri.
O prehojeni poti:
- Začetek hoje: 10:15 (bi morali prej, ampak to najbolj sami veva zakaj sva štartali ob tej uri)
- Izhodišče: Dom v Dragi (689m)
- Prehojena pot: Dom v Dragi (689m) – Planina Planinca (1136m) – Polška planina (1225m)- Roblekov dom (1657m) – Begunjščica (2060m) – pa strm spust do Koče na planini Preval-a (1311m) – preko globoke grape Luknja ob potoku Begunjščica (7x prečkali) – Dom v Dragi (689m).
- Zaključek hoje: 19:30
- Prehojenih: 20 km
- Čas hoje: aktivno 7-8h (bruto 9h)
- Višinskih metrov: 1400m
Izbrala sem nama kamp Podljubelj z nočitvijo v glamping alpski hišici za dve osebi. Kamp upravljata zakonca, na posesti so na voljo (kot sem opazila) 3 lesene glamping hišice, sanitarije, vrtna kuhinja, igrala in sprejemnica, kjer lahko naročiš tudi pijačo. Seveda je dovolj prostora za še kar nekaj šotorov in avtodome. Žal gostinske ponudbe ni bilo, kar se da rešiti drugače – da si pripraviš/skuhaš hrano sam ali se odpraviš jesti drugam. Prav s slednjim (gostinske kapacitete) pa se v tem okolišu ravno ne morejo pohvaliti. Na koncu sva 3x jedli v objektu Gorenjska plaža, kjer so nama prijazno postregli še pred uradnim jutranjem odprtjem restavracije in tudi zvečer, čeprav je bil napis, da je zaprto zaradi privat zabave.
Za sobotni hribovski podvig je padla odločitev za Begunjščico (2060m). Nasveti “kako do vrha” so padli iz večih strani, na koncu sva se odločili za krožno pot, ki naju je predvsem v zadnji tretjini malce utrudila, pot preko Luknje pa je bila za naju malce presenečenje, saj zahteva malce zbranosti, sploh preko grape, ki jo je treba premagati preko zajle in klinov, kar je bilo po 8h hoje še toliko težje.
Nedeljsko dopoldne sva namenili za hiter ogled mesta Tržič, ki nama je s svojo podobo, še posebej na nedeljo deloval malce otožno, zapuščeno (veliko stavb bi potrebovalo obnovo), precej lokalov pa je več kot očitno dokončno zaprlo svoja vrata. Morda se motim, ampak res me je presenetilo, da ni nekega posebnega življenja v njem. Naju je pa nadvse presenetil napis na avtobusni postaji “Pomembnejše avtobusno postajališče Tržič”, za katerega me resnično zanima, od kje in zakaj tak naziv.
Sledi še hiter obisk Dovžanove soteske, ki pa je žal nisva prehodili v celoti. Razgledna učna pot, ki jo morda obiščeva takrat, ko bo na vrsti Kriška gora, vsaj tako mi je Nika obljubila, da me popelje se malo pogugat :-). Jo držim za besedo.
Na svojem Facebook in Instagram profilu redno objavljam utrinke iz aktualnih potovanj in izletov. Predvsem na Facebook-u je na ogled veliko albumov , ki si jih lahko ogledaš, predno te zamika, da bi se odpravil na pot. Pohodniške in kolesarske ture objavljam tudi na svojem STRAVA profilu.
Vabim te, da skupaj z mano ODKRIVAŠ SVET, črpaš moje popopotniško-izletniške ideje, komentiraš, deliš in (mi) tudi ti zaupaš še neznane poti doma in po tujini.
