Zanimiva kolesarska dogodivščina, zame prva te vrste, ki se je izkazala predvsem kot logistično praktičen način za 5-dnevno kolesarjenje po 3 otokih (Šolta, Brač in Hvar) in obiskom prikupnih dalmatinskih mestec. Kolesarjenje je potekalo delno po glavnih, precej pa tudi po stranskih cestah, ki so se vile med idiličnimi kamnitimi vasicami, obsežnimi nasadi oljk, ob obali ali na višjih hribovitih predelih. Prikolesarili smo tudi na Vidovo goro, najvišji vrh Jadranskega otočja.

  • Termin: 27.9. – 3.10.2024 (6x nočitev)
  • Izhodišče / cilj (barka): Trogir
  • Kolesarjenje po otokih: Šolta, Brač in Hvar
  • Število prevoženih km: cca 230km
  • Število prevoženih višinskih metrov: cca 4.200
  • Število kolesarskih tur: 5

Celotni foto album – na koncu strani. Klikni TUKAJ.

Tura 1: ŠOLTA (Maslinica – Donje Selo – Grohote – Gornje Selo – Stomorska); 37 km, 522 v/m, 2h 26m;
My Strava izris poti – TUKAJ.  

Tura 2: BRAČ (Milna – Nerežišće – Vidova Gora – Nerežišće – Milna); 56.61 km, 1,199 v/m, 4h 13m;
My Strava izris poti – TUKAJ.

Tura 3: HVAR (Stari Grad – Jelsa); 52.52 km, 1,083 v/m; 3h 55m;
My Strava izris poti – TUKAJ

Tura 4: HVAR (Jelsa-Vrboska-Kabal-Stari Grad-Jelsa); 43.27 km, 588 v/m, 3h 12m;
My Strava izris poti – TUKAJ.

Tura 5: BRAČ (Sumartin – Postira); 42.46 km, 740 v/m, 2h 36m;
My Strava izris poti – TUKAJ.

Klikni za ogled galerije zemljevidov s prevoženo kolesarsko potjo po otokih, skupaj z diagramom višinskih metrov. Za natančnejši prikaz vabim na moj Strava profil (povezave do tukaj omenjenih 5 tur navajam zgoraj): 

Nekaj video utrinkov z naše kolesariade. Praktično je okence z video-om povečati na celostni zaslon (za mobilne uporabnike).

V zakup pri tovrstnem tipu kolesarjenja je treba vzeti dejstvo, da v jesenskem času lahko obalni predel in otoke zajamejo močni vetrovi in celo burja, kar otežuje plovbo ali ima kapitan celo prevod zapeljati barko na odprto morje. In tudi ekipa nas vseh (24) smo morali sprejeti kompromis ob spremembi izhodiščnega pristanišča (Trogir namesto Omiš) ter s tem prilagoditev programa plovbe in kolesarjenja. Ko greš prvič na tak kolesarski trip, ti je vse dokaj novo in nepričakovano, zato me ta novica niti ni spravila v slabo voljo. Poskušala sem uživati na svoj način, kolikor se je pač dalo. Vsekakor sem hvaležna, da smo imeli v skupini več moških rok, saj je pri tovrstnem kolesarskem izletu potrebno vsakodnevno izkrcavanje in vkrcavanje koles, kar sama res ni bi mogla.

Jelsa – prikupno pristaniško mestece, kjer smo dekleta kaj hitro našle super lokacijo za fotografiranje pred začetkom kolesarjenja.

Čudoviti so večeri na barki, ko se morje umiri, na obzorje pride sončni zahod, ti pa iz barke občuduješ še zadnji turistični utrip obalnih mestec.  Še posebej očarljivo je mesto Trogir, ko trdnjava zažari v soju večernih luči. Res pomirjujoče.

Težko rečem, kateri otok ali kolesarska pot se mi je najbolj dopadla, saj ima vsaka vasica, pristanišče ali razgledna točka svoj čar. Tisti  tipični dalmatinski pečat vasic me vedno očara (kamnite stare hiše, grobo tlakovane potke, cvetoči okrasni grmički, trgovinice s spominki, obalne restavracije z omamnimi vonjavami morskih dobrot…). Pa tudi teren za kolesarjenje. Zakon! Lahko rečem, da so bile vse kolesarske ture razgledne, dinamične in kolesu “prijazne”, z izjemo makadamske ceste na otoku Hvaru – v smeri proti Sveti Nedilji. Osupljivi so razgledi na obširne nasade oljk, z malo sreče pa smo si ponekod nabrali še malo smokv, lovorjevih listov in za vzorec še zadnjih, nepotrganih grozdnih jagod. Okusila sem tudi meni še nepoznane jagode “maginje”, ki zorijo ravno v tem času in sem jih med kolesarjenjem opazila ob cesti kar precej. Je pa potrebna previdnost, koliko se jih poje, saj lahko povzročajo vrtoglavico in prebavne motnje.

Težko se je upreti takšnim prizorom slikovitih kotičkov, ki se skrivajo običajno v kakšni ozki uličici. 

Morda bi izpostavila še vasico Ložišće na otoku Braču, ki deluje idilično predvsem iz obcestne razgledne točke (43°20’47.0″N 16°28’46.0″E), splača pa se zapeljati tudi po sami vasici, čeprav se mi je zdela očarljiva predvsem od daleč.

Tu je seveda še Vidova Gora (Brač), najvišji vrh Jadranskega otočja (778m), na katerega smo uspešno prikolesarili (lepa pot do vrha), a se kaj dolgo zaradi močnega vetra na vrhu nismo zadrževali, saj je nekaterim kolesa dobesedno pometalo po tleh,  če so jih prislonili na tačke ali ob ograjo. Pod vrhom je umeščeno mestece Bol in edinstven geomorfološki fenomen Zlatni rat. Na oba je z Vidove Gore res lep razgled, kot tudi na priobalne planine, polotok Pelješac in sosednje otoke.

Na vrhu Vidove gore, do katere se lahko pride bodisi  po asfaltni cesti bodisi peš po označeni planinski poti (seveda NE poleti zaradi vročine), stoji križ iz belega kamna, telekomunikacijski objekt in gostilna »Vladimir Nazor«.

Presenetila me je tudi obalna pristaniška vasica Vrboska (Hvar), ki je “vgnezdena” globoko v zalivu in me v delčku svoje podobe spominja na Benetke. Zaliv je ozek in spominja bolj na rečico, ki se vije med kamnitimi stavbami, preko nje pa so zgradili tudi nekaj mostov. V sredini zaliva stoji celo majčken otoček, kar res ne vidiš pogosto. S takšno brezvetrno lego, vasica ustvarja varen pristan za jadrnice in jahte.

Od razglednih cest bi izpostavila obalno hribovsko cesto na otoku Hvar, ki poteka nad plažami Velo Zaraće, Dubovica, Lučišća – vse do kraja Sveta Nedilja. Del poti je lepo asfaltiran, potem pa se cesta 116 nad Plažo Dubovica odcepi na desno in poteka kar malce neprijeten makadam v smeri proti Sveti Nedilji, ki je bil zame usoden in sem padla (zlom členka na prstu desne roke). Kdor ni vešč zaviranja na makadamu z veliko drobnimi kamni, ki se vgrezajo pod težo kolesa, je najbolje, da sestopi s kolesa in gre del poti peš.

Posebna zanimivost na naši poti je bila še vožnja s kolesi po 1,4km dolgem, 2,3m širokem in 2,7m visokem tunelu Pitve, ki povezuje kraja Pitve in Zavala na otoku Hvar. Tunel ni razsvetljen, zato se je obvezno potrebno opremiti z naglavnii lučmi oz. dovolj močnimi luči na kolesu. Svetlobe je v tunelu toliko, kolikor si jo “vzameš s sabo”. Širina tunela dopušča zgolj vožnjo v eno smer (izmenični promet, reguliran s semaforjem), ne upam pa si trditi ali je vožnja s kolesi na avtomobilu primerna :-). Za kolesarje naj ne bi bila priporočljiva, morda celo prepovedana, čeprav sama nisem opazila znaka za prevod vožnje za kolesarje. Nekateri pravijo, da je samo na eni strani tunela, kar pa je spet nesmiselno.

SKLEP:

Rada preiskušam nove oblike aktivnega dopustovanja. Takšna zvrst kolesarjenja, kjer se ti vsa prtjaga prevaža na barki, imaš zagotovljen zajtrk in večerjo in predvsem ne rabiš skrbeti za transport iz otoka na otok (trajekt), je vsekakor ena boljših variant za odkrivanje čudovite Dalmacije z otoki. Naslednjič morda preiskusim še kakšno drugo barko za več dni z možnostjo kolesarjenja tudi na celinskem delu, saj Splitsko-Zadarska regija z Nacionalnim parkom Krka ponuja (verjetno) še ogromno. Pa tu je seveda še dolina Neretva, ki nam tokrat žal ni bila usojena.

Na svojem Facebook in Instagram profilu redno objavljam utrinke iz aktualnih potovanj in izletov. Predvsem na Facebook-u je na ogled veliko albumov , ki si jih lahko ogledaš, predno te zamika, da bi se odpravil na pot. Pohodniške in kolesarske ture objavljam tudi na svojem STRAVA profilu.

Vabim te, da skupaj z mano ODKRIVAŠ SVET, črpaš moje popopotniško-izletniške idejekomentiraš, deliš in (mi) tudi ti zaupaš še neznane poti doma in po tujini.