Včasih je najboljše zdravilo v meglenih jesenskih dneh odločitev za pobeg v naravo in ni lepšega občutka, kot prebiti meglo in stopiti v kraljestvo sonca in čudovitih panoram, ki ti jemljejo dih! In za kaj takega je brez dvoma odlična izbira Krvavec, kamor sva krenili s kolegico in naredili lepo krožno turo vse proti Vrhu Korena (1999mnv).
November je idealen mesec za en tak jesenski in tematsko obarvan pohodniški izlet v okolici Bleda. Tokrat sem nama s prijateljico izbrala še nepoznano pohodniško pot, ki nosi pečat začetka zdraviliškega turizma v Sloveniji. Pot je zelo razgibana, dinamična, na začetku pa postreže z lepimi razgledi na Blejski otoček.
S tem zapisom predstavljam izlet v okolici Radovljice. Obiskala sem naravoslovno učno pot Pusti grad (razvaline zgodovinske trdnjave) in se sprehodila po delu vodne učne poti Grabnarica. V Begunjah sem si ogledala Grad Kamen in obiskala Alpski smučarski muzej Elan, kjer sem spoznala bogato zgodovino smučanja. Dan sem zaključila s čudovitim sončnim zahodom, ki je dodal “piko na i ” sončnemu jesenskemu dnevu.
Aktiven vikend potep po Bohinju in Lescah z okolico je super splanirati kolesarsko in pohodniško, saj je priložnosti res veliko. Ob dejstvu, da v poletni špici draga parkirna mesta v Bohinju in na Bledu povzročijo nemalo preglavic, je še toliko bolj pomembno poskrbeti za primerno in ugodno namestitev. Izbrala sem Hostel pod Voglom v Bohinju in Pension Torok v Lescah, ki je od Bleda oddaljen le 5km in ponuja odlično izhodišče za kolesarjenje, v mojem primeru v smeri proti Radovljici, vse do Krope z vzponom na Jamnik (831m). In takole na kolesu se ponudi ogromno možnosti za postanke in raziskovanje malo bolj odročnih alpskih vasic, dolin in lokalnih znamenitosti.
Jezersko je znano po tem, da ponuja obilo možnosti za aktiven oddih, seveda tudi veliko možnosti za kolesarjenje. Za ljubitelje kolesarskih vzponov se splača kreniti vse do avstrijske meje, do mejnega prehoda Jezerski vrh (1218m). Vzpon je razmeroma enakomeren do Zgornjega Jezerskega, potem pa se začne serpentinast gorska cesta do prelaza. Najlepši pa je spust, doooolg in z lepimi razgledi med potjo…
Mesec april in tudi prvi majski dnevi so bili dokaj muhasti in čakala sem dan z zanesljivo sončno napovedjo, da odpeljem začrtano kolesarsko pot. Izbrala sem si eno od tras (Ločanka), ki je del gorenjskega kolesarskega omrežja. TIC Kranj jo poimenuje kot “kranjska kolesarska roža”, ki zaobjema 6 kolesarskih tras in začrtane na zemljevidu res upodabljajo obliko rože
Kranjska gora v treh dneh: sprehod Po dolini Tamar do slapu Črne vode, obisk naravnega rezervata Zelencev, smučanje, kopanje v Aqua Larix in skok na italijansko stran (vzpon na Monte Lussari / Svete Višarje).
Po prihodu iz potepanja po ZDA in Kanadi, kjer nismo ravno ubirali pravih pohodniških poti, je tale turca po slovenskih hribih prav dobro dela.
Povsem enostavna, označena in prijazna tudi za pse. Semkaj pa je v tem vikendu privabilo tudi precej nabiralcev gob.
Jerebica predstavlja delno zahteven vzpon. Vrh meji med Italijo in Slovenijo. Trud je poplačan z razgledom na Rabeljsko jezero, v katerem lahko tudi zaplavate. Priporočam vsem v dobri kondiciji, pa brez kužkov prosim (predvsem večjih), ker bi jim na nekaterih predelih bilo zelo težko ali celo neizvedljivo (tudi če bi jih nosili). Ponekod je treba obhoditi krajšo steno ali preplezati v globino.
