Istra vedno znova očara – še posebej, ko te preseneti s svojimi skritimi zakladi v notranjosti. Aprilski vikend smo namenili raziskovanju poti, poimenovane po šarmantnem violončelistu Stjepanu Hauserju (2Cellos), odkrivali zalive Kalavojna in Luka, rt Sveti Mikula pri Raklju ter veličasten kanjon Vela Draga. Vsaka od teh točk je vredna obiska. Dva dneva zadoščata, tudi za hiter skok v morje – čeprav je aprilsko še kar sveže.
Strada Napoleonica je ena najbolj priljubljenih obalnih pohodnih poti v bližini Trsta, ki pohodnikom ponuja osupljive razglede na Tržaški zaliv. Pot je krožna (8km), jo je pa vredno podaljšati do gradu Miramare in cerkve na griču Monte Grisa, za kar sva s prijateljico potrebovali 5 ur in 21km. Pot je nezahtevna, a ker je izpostavljena močnim vetrovom, priporočam preverjanje vremenskih razmer pred odhodom.
Tale vrh sem imela že nekaj časa v načrtu. Gre stičišče Slovenije, Avstrije in Italije, od koder se ponujajo čudoviti razgledi na Julijske in Karnijske Alpe ter Karavanke. Za izhodišče sva s prijateljico izbrali Rateče in kljub skromni beli zimi le doživeli nekaj snežne radosti.
Park Brdo sem do zdaj povezovala le s poslovnimi in protokolarnimi dogodki, zato se sploh nisem zavedala, da je odprt tudi za javnost. Moj prvi obisk tega skritega raja me je prepričal, da gre za čudovito priložnost za sprostitveni sprehod v naravi, kjer se prepletata zgodovina in prestiž. To čudovito posestvo bom zagotovo obiskala še spomladi.
Šmarna gora je ljubljanska pohodniška klasika za hiter in kratek skok v naravo. A če ga podaljšaš še do Grmade, je radost toliko večja. Sama jo sicer ne obiščem pogosto, čeprav mi ni daleč, a včasih je pač prikladno.
Za prvi ponovoletni pohodniški izlet sem izbrala Jošt nad Kranjem. Čudoviti razgledi, odlična kulinarika in številne možnosti za vzpon omogočajo vedno novo doživetje. Ja, Jošt me je navdihnil za nov izziv – naslednjič se nanj povzpnem s kolesom! Današnja tura: start v Čepuljah, povratek prek Gladkega hriba (785 m).
