Čas potovanja:24.4 – 6.5.2022 (13 dni)

Ciljna destinacija:Azori in 4 obiskani otoki: Sao Miguel, Pico, Failal in Terceria

Organizacija:Agencija Shappa

Pogoji za vstop:
Za vstop na Azore ni potrebna viza, zadostuje potni list, v času (še vedno trajajočih) epidemioloških razmer pa je pred odhodom dne 24.4.2022 veljalo, da se predloži enega od sledečih dokazil: negativen RT-PCR test, star max 72h, neg. hiter test, star max 24h, potrdilo o prebolelosti staro max 180 dni, potrdilo o cepljenju (minimalno 14 dni od druge doze in max 270 dni od druge doze; če je minilo več kot 270 dni potrebuješ tretji oz. poživitveni odmerek.

Prevoz:
Letalskih transfer-ov do Azorov je več, mi smo  na Azore potovali preko Frankfurta, nazaj grede pa preko Porta in Zurich-a:

• SLO – Azori: Lj-Frankfurt (Lufthansa), Frankfurt- Ponte Delgada (otok Sao Migue);
• Azori – SLO: otok Terceira – Porto, Porto – Zurich, Zurich – Ljubljana.

Vrsta prevoza na destinaciji:
Očarljive otoke Azorov ne moreš raziskovati brez najetega vozila, zato je potrebno rent-a-car rezervacijo urediti čimprej (ob nakupu letalske karte ali še prej). Ker smo potovali z agencijo, te skrbi nismo imeli, imajo pa sami to urejeno za več mesecev vnaprej, če ne za celo leto. Zato velja – če potujete na Azore v lastni režiji in hkrati v glavni poletni sezoni, poskrbite, da tja ne pripotujete brez predhodno urejene rezervacije vozil za vsak otok, ki ga želite raziskati. Za 4 otoke  smo potrebovali: 3x najem vozil (na vsakem otoku posebej); model Citroen C3, Toyota Yaris, Opel Corsa, 2x letalski transfer med otokoma Sao Miguel in Pico ter otokoma Pico in Terceira in 1x dvosmerna trajekta linija: Pico-Failal , Failal-Pico.

Vrsta namestitve:
Ker smo potovali kot skupina 17 oseb, smo prenočevali v hišah apartmajskega tipa (sobe praviloma za 2 osebi, kopalnica skupna za 2 ali 4 osebe, skupna kuhinja). Še najboljšo namestitev smo imeli na otoku Sao Miguel, kjer smo zasedli dve vrstni hiši s prostorno kuhinjo in teraso za večerna druženja.

Hrana na poti:
Z nočitvijo v udobnih hišah kot skupina 17 potnikov smo seveda izkoristili kuhinjo za vsakodnevno pripravo zajtrka in občasno tudi kakšno večerjo (odvisno od dnevnega programa izletov / trekingov).  Ker je lokalna kulinarika res izvrstna in cenovno sprejemljiva, smo seveda večkrat izokristili in po priporočilu vodiča obiskali izbrane restavracije za kosilo  ali večerjo.

Priporočila & druge informacije pred odhodom:

• Prtljaga: brez posebnosti, obvezno je vzeti le planinske čevlje (lahko tudi nizki pohodniški čevlji)  za vzpon na Pico in druge treking poti, dežnik ali palerino in sončno kremo. Če je v namestitvah možno pranje perila, potem se splača vzeti le polovico oblačil, ki so primerne tako za sončno, kot vetrovno in hladno vreme.
• Denar: dvigovanje na bankomatih je na voljo (z nizko provizijo), v trgovinah in nekaterih restavracijah pa je brez težav možno plačevanje z bančno kartico, izjemoma na otoku Terceira, kjer so mi v lokalnem baru v mestu  Angra do Heroismo bančno kartico zavrnili, češ da sprejemajo samo portugalske bančne kartice. Ne vem pa ali je to pravilo povsod ali samo v tem izbranem lokalu.
• Najem rent-a-car: Avtomobile smo prevzeli na letališče Sao Miguel, Pico in Terceiri, sicer imajo rent-a-car pisarne tudi znotraj posameznih mest, vendar je praktično prevzeti avto po pristanku na samem letališču, rezervacijo pa seveda urediti že pred prihodom.
• Javni prevoz: ni urejeno, razen za lokalna mesta, kar nismo potrebovali niti vedeti niti koristiti
• Nakupovanje: nakup živil in pijače smo skoraj dnevno opravili v trgovinah Continente, ki so dobro založene, cene pa podobne ali celo nižje od naših.

Kako smo raziskovali Azore ?

Za potovanje po Azorih smo imeli na voljo 13 dni, v tem času pa obiskali 4 otoke, ki smo jih logistično raziskovali sledeče:

Po pristanku smo najprej raziskali otok Sao Miguel. Iz otoka Sao Miguel smo leteli na Pico, od tam s trajektom na otok Failal in nazaj na Pico. Sledil je let iz otoka Pico na otok Terceiro, od koder smo poleteli na celinski del Portugalske (Porto) in se od tam preko Zuricha (Švica) vrnili domov.

O Azorih

Otočje Azorov je del Makaronezije, ki v pomenu pomenijo »srečni otoki« in poleg Azorov zajemajo še Kanarske otoke, Madeiro, otočja Salvages in Zelenoortske otoke. Vzdevek »srečni otoki« je na mestu, saj te ob pristanku na tem čudovitem azorskem arhipelagu takoj zajame občutek nepopisne sreče in vznemirjenja ob pogledu na zeleno-cvetočo vegetacijo, ki je otoke odela v najlepšo preobleko v 50-ih odtenkih zelene. Otočje je znano po naravnih termalnih vrelcih, slikovitih treking poteh, kraterskih jezerih, eksotični in bujni vegetaciji, zgodovini lovstva na kite, po čudovitih jamah, plantažah čaja in ananasa, izvrstni otoški kulinariki (ribe, meso), pa seveda po tem, da “gostijo’ najvišji vrh Portugalske (Pico, 2351m), ki ga je uspešno dosegla tudi naša ekipa. Na našem potovanju smo obiskali 4 otoke, ki jih v nadaljevanju tudi podrobneje predstavljam.

Azori in vreme

Podnebje Azorov je tropsko do subtropsko, nanj pa vpliva zalivski tok, brez zmrzali pod nadmorsko višino 500 m in povprečno temperaturo 21°C poleti in 14,5°C pozimi.  Leta 1985 je bila najvišje izmerjena temperatura 32°C  sicer velja od 7°C (pozimi) do 26°C.  V času našega 13-dnevnega potepanja po Azorih smo imeli neizmerno srečo z vremenom. Za čas potovanja smo imeli 2-3x malce kratkotrajnega dežja, sicer sončno ali delno oblačno vreme. Seveda pa nas je na višjih legah tudi pošteno prepihalo. Klimatsko se razmere lahko spremenijo takoj, ko se pelješ iz vrha hriba proti obali ali pa iz enega dela na drug del otoka. Za Azore domiselno pravijo, da doživljaš “4 letne čase v enem dnevu”, zato je smiselno, da imaš pri sebi ves čas zaščito pred dežjem, soncem in mrazom ter primerno obutev (sandale, nepremočljive čevlje in pohodniške čevlje). Sama sem se večkrat v dnevu slačila in oblačila, pa preobuvala iz toplih pohodniških čevljev v poletne sandale. Ocean sicer kaže svoje zobe (razburkano morje, voda cca 15-18st), pa vendar so na račun prišli izbrani pogumneži, ki so zaplavali v morju.

Azori in cene:

Azori niso dragi. Stroški nakupa osnovnih živil so podobni kot pri nas ali celo nižji. Cena kavice v lokalih nas je prijetno presenetila (0,70-1,20€), doplačila za dodatne izlete pa so, kolikor so, na primer: 25€ registracija za vzpon na vrh Pico, 55-65€ opazovanje kitov s čolni za cca 20 ljudi. Obisk lokalnih restavracij je finančno sprejemljiv, vsekakor pa priporočljiv, saj izvrstno pripravijo ribje jedi, steak-e, juhe…

Kaj obiskati, videti, doživeti?

Obisk Azorov vsekakor priporočam. Naše potovanje je programsko bilo zelo raznovrstno in dinamično in ko takole strnem obiskano in videno, lahko zagotovo potrdim, da smo Azore zajeli »s polno žlico« in čas maksimalno izkoristili. Azore lahko doživite na več načinov, in sicer:

• z osupljivimi razgledi na ocean, klife, neskončne zelene pašnike in obdelovalne površine;
• z ubiranjem korakov po slikovitih treking poteh;
• z obiskom podzemnega muzeja o vulkanih in muzeja o lovcih na kite;
• z obiskom plantaže čaja in ananasa, kjer imajo tudi proizvodnjo likerjev;
• z izletom s čolnom, ki vas popelje na »foto-lov« tn delfine in kite velikane, ki živijo v vodah okoli Azorskega otoka (imeli smo srečo videti sinjega kita, predno se je potopil v globine ocena);
• s kopanje pod slapom in v oceanu (če se pogumno spoprimete z mrzlo vodo) ter v naravnih termalnih vrelcih;
• z obiskom večjih in pomembnejših mest na posameznih otokih;
• z okušanjem Azorske kulinarike
• in še mnogo več.

Že prve fotografije Azorov ti pokažejo pokrajinsko barvitost, zato tudi pravijo da so Azori zelena oaza sredi Atlantika s 50 odtenki zelene. Vegetacija je zaradi obilice dežja in vlage in tudi prave mere sonca zelena, bujna, cvetoča. Gozdovi so dom različnim drevesnim vrstam, gozdna podrast se ponekod razrašča na vse strani, med vso zeleno idilo pa na plano silijo cvetoče grmaste in druge rastline, med katerimi prevladujejo predvsem azaleje in hortenzije, ki pa žal v času našega obiska še niso polno zacvetele (to lahko doživite poleti). Hiše in poslopja so na vsakem otoku v nekem značilnem slogu, več kot očitno pa je, da imajo radi svoje domove barvite, kar pričajo fasade različnih živih barv, barvni okvirji oken in polken, ograje… Ekološko so na Azorih visoko ozaveščeni, vse je čisto in nikjer nisem opazila, niti med sprehodom po mestu niti izven mest, da bi imeli na tleh ležeče odpadke.  Res pohvalno.

Težka je naloga izločiti najlepše destinacije Azorov, ker so pravzaprav prava kulisa čudovite narave. Posnete fotografije so slikovite in barvite in sprašujem se, kakšne bi šele bile, če bi v foto-objektiv ujela še cvetoče hortenzije, ki v času našega obiska žal še niso polno zacvetele (to se zgodi poleti vse do septembra).

OTOK SAO MIGUEL

Azori v malem – v znamenju nešteto razglednih točk, plantaž čaja in ananasa, trekinga, termalnih vrelcev, obiska tovarne likerjev in izvrstne kulinarike

To je največji otok, ki predstavlja pravzaprav »Azore v malem«. Je vulkansko najbolj razgiban in zelen.

Naši postanki:

• Razgledna točka Miradouro da Bela Vista,
• Razgledna točka  Miradouro da Lagoa do Fogo,
• Razgledna točka Sete Cidades – ena tistih najbolj pogosto fotografiranih in No1 lokacij na Azorih, ki smo si jo ogledali iz dveh razglednih točk: Vista do Rei in Lagoa do Canario (pot do nje vodi mimo bujno zelenega gozda, do skrajne točke pa se je potrebno sprehoditi rahlo navkreber po lepo ograjeni poti.
• Razgledna točka Miradouro Pico do Ferro, od koder se ponuja cvetoč razgled na slikovito laguno
• Skrajno zahodna točka otoka: Miradouro da Ponta do Escalvado
• Parque da Ribeira dos Caldeiros – park kjer opazimo (že na Madeiri obiskane) lavade – vodne kanale, lep slap oz. več le-teh, vodni mlin, piknik področje
• obalni postanek – Praia dos Moinhos, kjer so temperature sicer primerne za kopanje, vendar ocean kaže svoje “zobe” in valovi bi nas dobesedno pogoltnili, zato se že pošteno lačni odpravimo naprej do nove razgledne točke – Miradouro de Santa Iria
• Plantaže zelenega in črnega čaja se nahajajo na severu otoka, blizu mesta Maia, kjer se nahaja tudi znana tovarna čaja Gorreana Tea Factory, ki letno pridela cca 45 ton čaja na leto. Čaj je na Azore prišel leta 1820 iz Brazilije. In edine plantaže pravega čaja v Evropi se nahajajo ravno na Azorih. Ob obisku plantaže smo imeli srečo videti delavce pri strojnem pobiranju listov čaja. Pri tem so potrebni 4 delavci (2 držita električno rezilo, 2 pa zadaj posebno vrečo, v katero padajo listi čaja) à video !!
• Krajši enourni treking ob Lagoa do Furnas, mimo kapele Mata Jardim José do Canto in naprej po gozdni poti Salto do Rosal. Zelen gozd z bujno podrastjo in polno drevesnih vrst (plantane, japonske cedre, sekvoje, japonske kamelije, na katerih rastejo vrtnicam podobni cvetovi) je preprosto čudovit, kot pravi zeleni paradiž, na koncu katerega je lep slapu, dostop do njega pa terja previdnost zaradi skal in vlažnih, spolzkih tal.
• Caldeiras das Furnas  – tu se je vredno ustaviti za ogled manjših naravnih bazenčkov, v katerih brbota voda in uhaja plin, in v tla vgrajenih betonskih odprtin (fumarole- vodne pare) z blatnim dnom, kamor vstavljajo lonce s hrano, saj so v globini temperature dovolj visoke, da hrano termično obdelajo (skuhajo).
• kopanje v naravnih termalnih bazenih (Poça da Dona Beija), kjer ima voda temperaturo 39st, vendar dovolijo max 1,5h obisk.
• Obisk tovarne likerjev Mulher de Capote.
• Obisk obalnega mesteca Vila Franco do Campo, kjer v oceanu nedaleč stran leži majhen ugasnjen vulkanček z majhno laguno (pravijo mu tudi “princesin prstan”). Na vzpetini nad mestom se nahaja kapelica z 110 stopnicami do nebes in 12 postaj križevega pota.
• Razgledna točka Miradouro do Pisão
• Obisk plantaže ananasa Azorean Pineapple Plantation v kraju Ponte Delgada je po svoje zanimiv, bolj kot ambient sam pa nam je bil zanimiv podatek, da ananas za svojo dozoritev potrebuje kar 18-24 mesecev, na eni rastlini pa zraste le 1 ananas. V enem rastlinjaku gojijo cca 1400 ananasov, rastlinjakov pa je tu cca 20, torej je pridelava kar zahtevna in počasna.

Na otoku Sao Miguel smo kulinarične izkušne nabirali na lokacijah:

*** Večerja v restavraciji Associação Agrícola de São Miguel Restaurant, je posebno kulinarično doživetje predvsem za ljubitelje mesa, ki tu lahko izbirajo v bogati ponudbi steak-ov azorske govedine, ki ti jo postrežejo lahko s težo 200g ali 300g na osebo.
*** Tony´s Restaurant, okusna hrana, ki jo pripravljajo tudi v fumarolih.
*** Caloura Bar Esplanada, priznani po ribjih jedeh (vredno je poskusiti:  trigger fish, parrot fish, blue mouth fish, Boca Negra fish)

OTOK PICO

Otok z najvišjim vrhom Portugalske (dosegli vrh 2351m), prostranih nizkorastočih vinskih trt, mlinov na veter, muzejem kitolovstva, prikupnih kamnitih hišic in posebnih izletov s “foto-lovom” na kite

Na otok Pico smo prileteli iz otoka Sao Miguel z malim letalom za cca 37 potnikov. Polet traja cca 45 min. Pristali smo na letališču Aerodromo da Ilha do Pico, ki v letu 2022 praznuje svojo 40. obletnico delovanja. Otok Pico je drugi največji otok Azorov, njegova ikona pa je istoimenski vrh stožčaste oblike (Pico), ki meri 2351m in predstavlja najvišji vrh Portugalske. Vrh, ki smo ga seveda uspešno osvojili. Med prvimi prevoženimi kilometri po otoku je takoj opaziti, da je otok sicer poseljen, vendar kar nekaj starih kamnitih hiš deluje zapuščeno, pri ostalih hišah boljše gradnje pa večkrat opazim fasado, ki spominja na lisaste črno-bele krave. Enaki prizori se vrstijo tudi v nadaljevanju in očitno je to njihova tradicionalno in prepoznavan arhitektura, ki pa ne velja za vse stanovanjske objekte (predvsem tiste modernejše).

Naši postanki:

• Sprehod med vinogradi Lajido da Criacao Velha. Posebna zanimivost na otoku je način gojenja vinske trte, ki je zaradi svoje edinstvenosti uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Trta je nizkorastoče sorte. Posadijo jo v posebne kvadraste parcele, ograjene z vulkanskim kamnom, da jo s tem nekako zaščitijo pred močnim vetrom. Obdelava vinogradov na tem področju je precej težka, zato je tudi vino malce dražje.
• Med raziskovanjem otoka prikupno izstopajo tudi mlini na veter, ki so značilni za Nizozemsko, kar je povezano z naselitvijo Flamcev 60 let po odkritju Azorov.
• Razgledna točka Moinho de São João  s svetilnikom na južni obali otoka Pico.
• Vreden obiska je muzej kitolovstva Museu dos Baleeiros, v katerem zavrtijo film iz leta 1920, ko so še lovili kite s sulicami. Na Azorih so začeli kite loviti dokaj pozno (1870) in zadnjega ulovili 1987 predno so kitolovstvo prekinilo.
• Razgledno točka Adega do Fogo, kjer se ponuja pogled na vulkan Pico.
• Do vasice Lajido s tipičnimi kamnitimi hišami v črni barvi in izstopajočih belih lis.
• Do razgledne točke blizu mesteca Cachorro, kjer se sprehodimo po urejeni potki z razgledom na klife.

Vrhunec ob obisku otoka Pico pa je bil seveda vzpon na istoimenski vrh (Pico, 2351m), ki je najvišji vrh Portugalske. Pred obiskom gore je potrebno dobro preveriti vremenske razmere, ki so že tako muhaste na Azorih, za turco pa si je treba vzeti kar več kot ½ dneva, no vsaj mi smo imeli dan z odlično vremensko napovedjo rezerviran kar v celoti. Ob dejstvu, da smo potovali v skupini, vsak od nas pa je naskočil Pico z različno telesno pripravljenostjo in »potrebnimi« postanki, je v končnem to rezultiralo tako, da je najhitrejši (pardon najhitrejša) potrebovala cca 4,5-5h za vzpon in spust, najbolj počasni pa cca 7h ali celo več. Pohodniška tura po svoje ni povsem nedolžna,  predvsem z vidika vulkanskega terena, ki ga nismo vajeni po slovenskih gorah, pa seveda zaradi hitrega vzpona na razmeroma kratki poti (6km), kar je pri spustu malce nehvaležno za kolena. Primerno je, da se na pot odpravite dovolj zgodaj zjutraj, kar smo občutili tudi sami, saj je bilo prav prijetno celoten vzpon opraviti na senčni strani gore.

Naj zapišem še to, da se vzpon na Pico opravi lahko samo po predhodni registraciji za vsakega pohodnika posebej. Dnevno je menda dovoljeno obiskati vrh Pico le 320-im pohodnikom, na samem vrhu vulkana pa se lahko zadržiš max 20 min. Za na pot so nas opremili z GPS lokator-jem, ki omogoča dvosmerno komunikacijo – oni te pokličejo in opozorijo, ko skreneš s poti, ti jih pokličeš, če želiš, da te pridejo iskat. Strošek izgube naprave je 300€, v primeru reševanja zaradi nezmožnosti pa 400€.

Več o turi:

• Izhodišče:  Mountain House Casa da Montanha, kjer oddamo svoje osebne podatke in prejmemo GPS lokatorje
• Cilj: Pico (2351m)
• Dolžina prehojene poti: 6,4km (označena srednje zahtevna pot; na poti je 47 lesenih stebrov)
• Višinskih metrov: 1064m
• Čas hoje: rob caldeire smo dosegli v 3h, sam vrh Picota pa v cca 20-30min z malce plezanja tik pod samim vrhom.

Zadnja dogodivščina na otoku Pico je bil še 3-urni izlet s čolnom »gumenjakom« na odprto morje, s katerim smo se podali na »foto-lov« na delfine in kite. To sicer ni bil izlet, kjer bi okoli čolna ves čas plavala jata delfinov, kaj šele kitov. Izlet terja potrpežljivost in oprezanje po morski gladini. Vozniki čolnov so po radijski zvezi sicer v navezi z opazovalci na kopnem, ki spremljajo na daljavo, kje se zadržujejo kiti in potem čolne usmerjajo po morju.

Opaziti delfine ni težka naloga, saj tu in tam večkrat živahno skočijo iz vode ali celo plavajo vzporedno ob čolnu. Opaziti kita pa je svoj izziv. Te mogočne živali namreč na površje priplavajo le občasno in za kratek čas, vse pa je odvisno od sreče in pravega trenutka, ko kiti priplavajo na površje. Opaziš lahko le obris kitovega telesa, ko plava nad vodno gladino, morda del hrbtne plavuti ali pa celo nič. Še predno uzreš njegovo sled, je namreč kit že lahko pod vodo.  Mi sicer nismo ujeli veliko prizorov kitov, smo pa uzrli mogočnega sinjega kita (Blue Whale) v tistem najboljšem trenutku, ko dvigne rep pokončno in s tem nakaže, da se bo za dlje časa (tudi za 3h) potopil globoko proti morskemu dnu. Po zaslugi moža, ki je imel dlje časa vklopljeno kamero, imamo tistih nekaj sekund tudi posnetih:

OTOK FAILAL

Failal – otok, na katerega se radi zatečejo jadralci (Horta), kjer cveti ogromno hortenzij in kjer je vredno obiskati vulkan na najbolj zahodni točki Evrope in obiskati podzemni muzej vulkanov

Failal velja za otok modrih hortenzij. Na otok smo se odpravili s trajektom iz otoka Pico, karte pa nam je vodič kupil že dan poprej, saj je potrebno pazljivo preveriti razpoložljivost trajekta in urnik povratne vožnje.

Naši postanki:

• Pristanišče Horta, kamor smo se pripeljali s trajektom iz otoka Pico, je prikupno obalno mestece in eno pomembnejših destinacij, ki si jo za svoj postanek izberejo jadralci iz vseh vetrov sveta. Temu priča tudi dolga vrsta zidnih obeležij, ki so jih plovci pustili na obalnem obzidju
• Vreden je ogled vulkana Capelinhos, na rtu ki je najbolj zahodna točka Evrope. Od rta na poti nazaj se je vredno spustiti po poti navzdol še do svetilnika Lighthouse of Ponta dos Capelinhos, pri katerem so zgradili arhitekturno domiselni muzej pod zemljo na temo vulkanov. Zanimiv je 3D film s predstavitvijo nastanka vulkanov skozi čas in njihov vpliv na nastanek otokov. Muzejska razstava ponuja na ogled fotografije in video vizualizacije tudi o drugih vulkanih po svetu, še posebej pa je zanimiva velika replika zemeljske oble z oznakami tektonskih plošč in geolokacijami vulkanskih žarišč.
• Na otoku smo se ustavili še na razgledni točki Porto do Comprido, kjer smo na obali občudovali visoke valove, ki so bučali v skale. Idealno za nekaj foto posnetkov na varni razdalji, za kaj več pa na tem mestu ni bilo početi. Misel, da bi tu šel v vodo, je nora, saj po moje povratka nazaj ni. Valovi bi te dobesedno vskrali v svoj objem in težko izpustili.
• V nadaljevanju se zapeljemo (prvič do sedaj tudi po makadam cesti ) do razgledne točke Graben de Pedro Miguel na višini cca 820m, malo naprej pa do caldere Caldeira do Failal, ki leži povsem v središču otoka, okoli nje pa vodi 8km sprehajalna pot s pogledom na jezerce.

Kosilo na otoku Failal: priporočam Peter’s Cafe Sport.

OTOK TERCEIRA

Otok tradicionalnih bikoborb, znamenitih vulkanskih jam in priložnosti za treking

 

Na naš zadnji otok, ki smo ga imeli v programu ogledov, smo poleteli iz otoka Pico. Otok Terceira je znan po tem, da so tu Španci postavili eno največjih utrdb na Atlantiku – Forte de São Sebastião. Je hkrati še edini otok, kjer se redno odvijajo tradicionalne bikoborbe – ulični tek pred biki. To so pravzaprav bolj dogodki za domačine, na katerem se pogumni možje podajo v 20-30min boj z bikom in tvegajo tudi poškodbe. V času našega potovanja po Azorih tovrstnih dogodkov ni bilo na sporedu, je pa bil napovedan ravno en dan po našem odhodu.

Prvi dan na otoku Terceira smo se po zajtrku odpravili na lažji treking po poti Rocha do Chambre (3h 18min, 10km), ki proti vrhu vodi mimo caldere. Gozd je v prvi tretjini bogat z drevesi japonske cedre, sicer pa zelo vlažen, z bujno gozdno podrastjo, praprotjo in drugimi rastlinskimi vrstami.

Zanimiv je tudi obisk dveh jam – Gruta do Natal in Algar do Carvao, ki mu pravijo “dimnik” ugaslega vulkana. Jama Algar do Carvao je res vredna obiska. Vanjo se spustiš po stopnicah navzdol, na dnu pa se ti s pogledom navzgor odpre čudovit prizor – skozi veliko odprtino, ki je nastala, ko se je tukajšni vulkan pogasil. Kot da bi pomanjšan padel v globoko temno steklenico, na njenem dnu pa gledal navzgor proti odprtini.

Na otoku Terceira se ponuja več možnosti za krajše trekinge. Mi smo se podali do Ponta do mistério – po slikoviti pohodniški poti, ki vodi ob obali a čudovitimi razgledi na klife in obalne pečine zanimivih oblik. Na eni od razglednih točk pa so nam pozornost pritegnili lepo urejeni zeleni pašniki, ki so ograjeni z vulkanskim kamenjem

Pred iztekom našega potovanja po zadnjem otoku, smo se ustavili na kratko še pred barvito kapelico Ila da Praia da Vittoria, za katero sicer ne vem v čem je njen pomen.

Dodatne povezave:

• What´s On In Azores: https://www.whatsoninazores.com/
• Instagram profile @azoreswhatelse (https://www.instagram.com/azoreswhatelse/ ) ponuja ogromno lepih fotografij in video posnetkov Azorov (vredno pogledati, da vidiš kam se odpravljaš)
• Obvezna kontrola vremena pred vzponom na vrh Pico: Montanha do Pico Weather Forecast (2351m) (mountain-forecast.com) 
• Portugal Trails: https://www.portugaltrails.com/region/azores/
• Visit Azores: https://www.visitazores.com/en