Rakov Škocjan je brez dvoma tisti naravni biser Slovenije, ki ga mora vsak obiskati vsaj enkrat v življenju. Jaz sem ga tokrat prvič. Nahaja se v osrčju Notranjske, obiskovalcu pa se ponuja kot razkošno “naravno okno” v kraški svet – poln zanimivih struktur, jam, izvira, lepega gozda in še mnogo več. Očara na prvi pogled.
Koliko zanimivih stezic se nahaja v okolici Ljubljane! Tokrat sem si jo začrtala po gričih na obrobju Ljubljane, ki sem jo našla v kolesarskem vodniku “S kolesom po Ljubljanski okolici”. Gre za t.i. Sadno cesto med Javorom in Jančami” oz. deželo jagod, kjer se nahaja več kmetij, ki se ukvarjajo z integrirano pridelavo sadja. Pot je dinamična, razgledna, večinoma poteka po asfaltu, nekaj malega pa tudi makadama. Prevoženo: cca 62km, 810 v/m in 3h20min.
Jezersko je znano po tem, da ponuja obilo možnosti za aktiven oddih, seveda tudi veliko možnosti za kolesarjenje. Za ljubitelje kolesarskih vzponov se splača kreniti vse do avstrijske meje, do mejnega prehoda Jezerski vrh (1218m). Vzpon je razmeroma enakomeren do Zgornjega Jezerskega, potem pa se začne serpentinast gorska cesta do prelaza. Najlepši pa je spust, doooolg in z lepimi razgledi med potjo…
Ni človeka, ki ne bi poznal Gardsko jezero, če pa se le najde, mu / ji svetujem, da si omogoči vsaj 1x priložnost in ga obišče, ker ponuja res veliko. Vsaj zame je to odlična alternativa morskemu oddihu (morda kdaj v prihodnje), saj se ti tu pravzaprav ponuja vse: kopanje, kolesarjenje, pohodništvo, plezanje, okusna hrana in še mnogo več. Tokrat je za mano še eno prijetno, organizirano planinarjenje po več pohodniških poteh. Poudarek v mojem zapisu je na Poti 52 tunelov, ni pa zanemariti še vrsto drugih razglednih vrhov v okolici Gardskega jezera in prikupnima mestecema Riva del Garda in Arco.
Dolenjska regija je čudovita za kolesarjenje. Izbrala sem krožno pot od Novega mesta proti Kostanjevici na Krki in nazaj, med potjo pa odkrila vrsto zanimivosti. Na svoje presenečenje je bila pot dokaj varna in z malo prometa, zato pa precej razgibana z vzponi in spusti, predvsem v drugi polovici poti, od Kostanjevice na Krki preko Malega in Velikega Bana. Po prevoženih 80km in več kot 1500 višinskih metrov lahko rečem, da sem na izhodišče (NM) prikolesarila kar prijetno utrujena.
