Šri Lanka je bila odskočna deska za naš prvi družinski skok v Azijo. Je biser indijskega oceana, ki po svoji obliki kot “solzica” kaplja iz repa velike Indije. Zaznamujejo jo: obširne plantaže čajev, niz budističnih in hindujskih templjev, veliko vodnih slapov, najvišja stopnja pismenosti v celotni Južni Aziji (92%), tuk-tuk prevozna sredstva (namesto avtomobilov), …. pa žal tudi pomanjkljiva skrb za okolje.
Tokrat moj gorniški podvig, na katerega sem še posebej ponosna in vesela, saj sem prvič dosegla naš Triglav. In naj mi zdravje služi, da “Aljaža” objamem še kdaj 🙂
Ko takole občasno pregledam “bilanco” naših preteklih potovanj ugotavljam, da nam po Evropi še kar ostaja nekaj držav, v katere bi se bilo smiselno ponovno vrniti. Ena od njih je vsekakor Poljska, ki nam je bila pravo presenečenje poleti 2016, ko smo splanirali in izvedli potovanje do baltskih držav (Litve, Latvije, Estonije).
Na Baltik z avtodomom, kjer smo podrobneje spoznali Litvo, Latvijo in Estonijo, na poti do tja pa tudi Poljsko. Bilanca 6.170 prevoženih kilometrov: 13 obiskanih mest, 3 muzeji, 8 gradov, 4 palače, 6 jezer in 5 tematskih parkov. Lahko rečem, da res pisano in dinamično potovanje. In tokrat v družbi naše psičke, ki je potovanje odlično prestala.
