Z avtodomom do baltskih držav (Litva, Latvija, Estonija – 20 dni, 6100km)

V nadaljevanju opis potovanja po dnevih:

1.dan: Sobota, 16.07.2016 – Odhod od doma (AU-CZ)

Sobotni dan namenimo še zadnjim opravkom pred odhodom in seveda oskrbi avtodoma z vsem potrebnim – poleg osebne prtljage še hrana in pijača “iz domače zaloge”, dodatna posoda (ker vsak najeti AD žal nima vsega potrebnega), posteljnina, potrebno kablovje in elektronske naprave, turistični vodiči (spraznila knjižnično polico z naslovom “baltske države”) in seveda transportni (pasji) box za Sheilo, ki se je kmalu izkazal za zelo koristnega, sploh na cestah, ki terjajo šofersko manipulacijo z volanom :-). Odrinemo od doma ob 19:40, tokrat brez skrbi, kje bomo iskali nočitev.

2.dan: Sobota, 17.07.2016 – Ogled muzeja Auschwitz Birkenau Museum (POL)

Ker smo se od doma odpravii razmeroma pozno, smo prvi dan “žal” malce kršili pravilo in prespali na nekem parkirišču cca 30 km pred Dunajem, zgodaj zjutraj pa krenili preko Češke, ki jo nismo uvrstili na naš GoogleMap planiranih ogledov.

Prva točka našega postanka je bil obisk Auschwitza (Auschwitz Birkenau Museum), ki je že ob tako slabšem vremenu deloval še bolj žalostno. Ogled je možen samo vodeno, torej smo se pridružili vodiču, ki nam je v “polomljeni” angleščini predstavil pretresljive zgodbe o več kot 1,3mio ljudi, ki so v tem kontracijskem taborišču doživljali nepopisno in nečloveško ravnanje nacistov. Ogled traja kar 3h in to je več kot dovolj, da si še dolgo potem pod močnim vtisom videnega in slišanega. Podatek o tonah las, ki so jih pred usmrtitvijo odstrigli ženskam, da so ostali preživeli iz njih izdelovali tekstilne izdelke, je več kot shrljiv podatek o številu mrtvih. Pozno popoldan (po 17:30) smo na poti proti Krakowu, vmes pa uzremo velik zabaviščni park “Energy Land”, ob katerem pomislim takoj “no way” 🙂 V večernih urah se ustavimo za naš prvi PZA, ob penzionu Apis, ki nam je zadoščal za elektriko, potreben prvi dotok vode in tuširanje. Cena 20 eur.

3.dan: Ponedeljek, 18.07.2016 – Spust 135m globoko v rudnik soli Wieliczka (POL) in mesto Krakow “by bike”

Zjutraj nadaljujemo pot v kraj Wieliczka, kjer (vremenu primerno/ rahel dež) obiščemo rudnik soli (Wieliczka Salt Mine; www.kopalnia.pl), kjer je na volj voden dvourni ogled. Tokrat smo bili deležni odlične predstavitve vodičke, ki je v dobri angleščini znala predstaviti vse ključne značilnosti rudnika.

Slednji se nahaja 135m pod zemljo, odprt je bil pred 700 leti, danes pa je na ogled turistom samo 2 km podzemnih poti, kar je le 5% vseh ostalih, ki se še nahajajo pod zemljo.

Ob 16:10 prispemo v Camping Adam blizu Hotela Eva (www.campingadam.pl ), ki se nahaja v neposredni bližini reke Visle in le 3km oddaljen od Main Market Square. Sicer je do mesta na voljo tudi postajališče mestnega busa nedaleč stran od kampa, vendar je bila to odlična priložnost, da za hitri ogled mesta Krakow z Markotom izkoristiva kolesa, punci pa z veseljem ostaneta v kampu in priklopljeni na Wifi :-). Po skoraj 3-urnem potepu, narediva “turističnih 15km” in si privoščiva pijačo na Main Market Square – ravno v času, ko je potekala skozi mesto kolesarska dirka.

4.dan: Torek, 19.07.2016 – Po poti orlovskih gradov ” Eagle´s Nests Trail (POL) in prihod v Varšavo

Ob 9:40 zapuščamo Camping Adam in nadaljujemo v smeri Katowice-Czestochova s ciljem, da se zapeljemo po poti “orlovskih gradov” Eagle´s Nests Trail. Sicer vozimo po regiji Malopolska (južni del Poljske), ki velja za najbolj slikovito in raznoliko deželo z znanim smučarskim središčem Zakopane, gorovju Tatre, gradovi, palačami, samostani in lesenimi cerkvami.

Naš čas smo namenili za vožnjo po cesti, ki na razda lji 190 km ponuja za obisk in ogled 10 gradov. Vsak od njih je nekaj posebnega, ustavili smo se pri štirih. Prvega si nisem zabeležila, ostali pa so bili:

• Rabsztyn (mok.olkusz.pl),
• Ogrodzieniec blizu kraja Podzamcze s številnimi razglednimi stolpi, galerijami in veličastnim vhodom. Ob izhodu nudijo tudi nekaj gostinskih storitev – poskusim prvo lokalno jed “žulek”, ki je podobna naši krompirjevi juhi z nekaj koščki mesa, le da je ta imela bolj kiselkast okus.
• Bobolice – grad, ki je tudi vreden obiska, ob njem se nahaja kar ugledna restavracija (restauracjazamekbobolice.pl), kjer ti postrežejo prikupne mladenke v posebnih oblačilih (morda tudi lokalna narodna noša, ne vem).

Ob 16:30 smer Varšava in lociranje ob 20:15 v Camping Majawa.

5.dan: Sreda, 20.07.2016 – Ogled poljske prestolnice Varšava z uporabo mestnega busa

Glede na lokacijo našega kampa in dejstvom, da s sabo tovorimo le 2 kolesa, smo bili primorani preiskusiti javni mestni prevoz (10-15min vožnje do mesta Varšava). Dan poprej N. in M. kupita še (potreben) nagobčnik za našo Sheilo.

Ko takole bereš turistične vodiče mest, skoraj povsod piše, da se za “one day visit” najbolje splača začeti v starem delu mesta, kamor krenemo tudi mi (Stare Miasto). Tu se arhitektura visokih mestnih hiš prepaja z drugimi arhitekturnimi slogi (renesančnim, baroškim, gotskim). Med sprehodom po mestu naletimo na skupine prešerno razposajenih turistov, ki so nas pozdravljali skoraj bolj prijazno kot domačini. Sodeč po živobarvnih majicah ni bilo težko ugotoviti, da prihajajo iz Avstralije, Kuvajta, Čile, Škotske. Nasploh pa je obiskovalcev z vseh možnih vetrov sveta, kar daje mestu poseben utrip dneva.

Nadaljujemo do parka z vodnimi fontanami – Multimedia Fountain Park, kjer ob večerih in na določene termine v tednu izvajajo posebne svetlobne efekte v kombinaciji z vodnimi curki. Med sprehodom po enem od parkov uzremo še predsedniško palačo in se usedemo za bus proti Lazienkowski Park. Žal v vse predele parka psom ni dovoljen vstop, zato smo se morali malce razdvojiti. V tem parku je zanimiv pogled na manjše jezero, v sredini katerega je postavljen spomenik Chopin-u (Monumento to Chopin), sicer pa tu (sodeč po informativni tabli) organizirajo tudi njegove koncerte na prostem.

Ogled mesta zaključimo še z vožnjo do zadnje postaje mestnega busa – Willanow Palace, ki je očitno tudi lokacija porok, smešno pa je dejstvo, da je ta velika palača nekoč služila kot poletna rezidenca enega kraljevega veljaka. Res jim ni bilo hudega :-). Na tem mestu je na ogled tudi muzej – Museum of King Jan III´s Palace, vendar si ga nismo ogledali. Ogledamo si samo še Palace of Science and Culture, ki s svojo višino 231m velja za najvišjo stavbo v Poljski. V njej se nahaja velika kongresna dvorana, gledališče, multi-screen kinodvorana, muzeji …in verjetno še mnogo več.

Ob koncu dneva je padla odločitev, da Poljska vendarle ostane še v našem načrtu nadaljnje poti, saj ponuja res veliko. Odpravimo se proti mestu Gdansk, pred njim pa si izberemo kamp “Camping nr.134 (www.moriw.pl ), ki se nahaja ob jezeru Rudnickie Wielkie” z urejeno plažo t.i. “Dzika” in vso pripadajočo gostinsko ponudbo.

6.dan: Četrtek, 21.07.2016 – ogled mesteca Grudziadz “by bike” in kopanje v jezeru

Nahajamo se v bližini mesteca Grudziadz, ki ga z Markotom obiščeva s kolesom. Sprva kraj ne obeta prav nič posebnega, dokler ne prikolesariš do brega reke Visle s pogledom na most zanimive oblike – ob neposredni bližini hiše, ki deluje bolj kot vila ali graščina.

Znala bi to biti ulica Graudenzer ali Grudziadska, kar dokaj očitno pričajo tudi dekorativne krajevne table, zasajene na zelenici ob spomeniku “nevemkomu”. Nadaljujeva pot proti mestu in se ustaviva ob ostankih mestnega gradu, od koder je lep razgled na reko Vislo. Popoldan izkoristimo za kopanje na cca 300m oddaljeni plaži Dzika (od CampingNr. 134). Voda zmerno hladna, vendar primerno za plavanje. Za ljubitelje skokov v vodo je na voljo pomol, mene bolj presenetilo dejstvo, da plaža očitno premore vso kapaciteto kampa, ki je verjetno v tem času “obležala” na plaži.

7.dan: Petek, 22.07.2016 – Ogled čudovitega gradu Malbork Castle in obisk mesta Gdansk

Ob 7:30 “dvignemo sidro” našega kamperja in se iz Grudziadz-a odpravimo v smeri za ogled opevanega “Malbork Castle“. Ta je res velik in že sprehod okoli njega terja nekaj časa. Več kot sprehod pa žal nismo naredili.

Popoldan prispemo v mesto Gdansk, ki izstopa predvsem po svoji unikatni arhitekturni zasnovi hišk. Najboljše izhodišče za ogled mesta je ulica Dlugi Targ, kjer se nahaja tudi največ znamenitosti mesta (Golden Gate; Prison Tower, Main Town Hall, Green Gate…), pot pa te vodi do reke, kjer si “ujet” med množicami turistov, trgovin s spominki, gostinskh lokalov. Mesto si lahko ogledaš tudi s koriščenjem velikega panoramskega kolesa, ki spominja na “London Eye”.

8.dan: Sobota, 23.07.2016 – Ponovno priložnost za kopanje in ogled mesta Gizycko “by bike”

Prespimo v Camping Borowo pri vasici Bystry (www.campingborowo.pl ). Kamp se nahaja ob jezeru Niegocin, ima pa kar solidno urejene sanitarije, ob jezeru pa žal le del območja urejen za kopalce. Upravnik kampa je več kot očitno varčen z vodo, saj zaračunajo tuširanje in pranje perila (10pln za 1pranje perila in 1pln za 1min tuširanja), vodne pipe na umivalnikih pa so tudi na časovni izklop, tako da si primoran stalno pritiskati na pipo.

Do bližnjega mesteca Gizycko je spet najboljša rešitev kolo, kjer sva si z M. ogledala muzej in ostanke obzidja Twierdza Boyen, ki so ga verjetno gradili kar lep čas, saj je visok in precej dolg. Obiskovalcem so na voljo 3 sprehajalne trase po gozdu, ki ga zaobjema to obzidje.

9.dan: Nedelja, 24.07.2016 – Prihod v Litvo in s pedolinom po jezeru okoli Trakai Island Castle

Ob 11:45 prečkamo poljsko-litvijsko mejo in vozimo v smeri Kalvarija – Marijampole. Litva je država “ujeta” med Baltskim morjem, Latvijo, Belorusijo, Poljsko in na SZ prek Kaliningrada na Rusijo. Uro prestavljamo za 1h naprej in zabeležimo 2.266 prevoženih kilometrov oz. 283 km/dan.

Na tem mestu še nekaj besed o naši psički Sheili, ki lepo potrpežljivo prestaja vso pot. Seveda skrbimo, da ji med potjo ne manjka ničesar (klima deluje, postankov med potjo dovolj). Nakup transportnega boxa pa se je tudi izkazal za pametno odločitev, saj pride prav predvsem na slabših in vijugastih cestah.

Ob 14:40 po lokalnem času prispemo v nacionalni park Trakai, kjer je glavna znamenitost rdeč grad iz 14.stoletja – Trakai Island Castle, ki se nahaja sredi manjšega otočka na jezeru Galve, s kopnim povezan z dvema mostoma. Tu je močno razvit vodni turizem, saj skoraj na vsakem koraku ponujajo izposojo kanujev, pedolinov in desk za supanje. Prizor z ribičem in pisanimi ladjicami nam kmalu odpre pogled na grad Trakai, ki se razkošno bohoti na otočku sredi jezera.

Da malce “razbijemo” običajen način naših ogledov (peš, kolo), si izposodimo pedolin in v naši polni zasedbi “odpedalamo” malo po jezeru.

Mene osebno so očarale tudi stare lesene hiške, v katerih živijo tukajšni ljudje. Ob 18h se odpravimo proti Vilni, kjer si nekako izberemo Vilnius City Camping (www.vilnius-camping.lt ).

10.dan: Ponedeljek, 25.07.2016 – Vilna (ki malce razočara), do geografskega središča Evrope, hriba tisočerih križev in prihod v Latvijo

Dan je zelo soparen in z veliko količine vlage v ozračju, kot zanalašč pa izbrani kamp Vilnius City žal na prostem brez naravna sence. Ponudi se nam tudi pogled nad balone nad nami, kar očitno dokazuje, da je to še nekaj za turiste – Vilna iz ptičje perspektive (npr. www.balloning.lt ).

Po zajtrku se sprehodimo do najbližje postaje mestnega busa, od koder se zapeljemo v mesto Vilno. Ta pravzaprav ne nudi kakšnih posebnih turističnih znamenitosti, smo si pa vseno ogledali Cathedral Basilica, Town Hall, Gates of Dawn in na hitro pokukali (bolj na mojo željo – “službena deformacija” 🙂 shopping center Evropa, ki deluje v notranjosti zelo čisto, z dobrim naborom trgovin.

V nakupovalnem hodniku mi je pritegnil pogled nenavaden elipsast lokal, ki nekako visi v zraku oz. je vpet ob strani in pritrjen z močnim stropnim sistemom. Ob centru stoji še nebotičnik, ki ga omenja tudi Lonely planet kot možno razgledno točko z vrha (se nismo odločili).

Ob 13:40 zapuščamo kamp in se odpravimo do odmevnega geografskega središča Evrope – t.i. Europos Centras.

Nadaljujemo po E-272, severozahodno od Vilne v smeri Ukmerge – Panevezys – Siauliai, ko kmalu ustavimo v vasi Jurgaičiai, pri kraju Meškuičiai Naisiai za ogled znamenitega hriba tisočerih križev “Hill of Crosses”.

Ta te res prevzame…. ko se mu po tlakovani potki približuješ šele dojameš, da pridevnik “tisočerih” odraža dejansko stanje. Križev je vseh vrst, materialov in velikosti in ko se povzpneš na ta manjši hrib in si rečeš to je TO, dejansko ugotoviš, da jih še ni konec in so zasajeni v tla v še večjem obsegu. Pravijo, da obstaja toliko mitov o križih kolikor je križev, še največkrat pa se omenja legenda o očetu hudo bolnega otroka, ki je čudežno ozdravel potem, ko je oče postavil na to mesto križ v upanju, da ozdravi. Ljudje so temu mestu odtakrat pripisovali čudežno moč in ob posebnih življenjskih situacijah ukrepali enako.

V večernih urah prečkamo litvijsko-latvijsko mejo (skozi kraj Joniškis) in preostanek časa namenimo za hitri ogled Rundale Palace (www.rpm.apollo.lv ) – 12km vzhodno od kraja Bauska, ki pa je bil žal že zaprt. Prenočimo v Camping Nemo (www.campingnemo.lv ), ki pa ga močno odsvetujem. Sanitarije dobesedno pod higienskim minimumom, ko odpreš vodno pipo, zavohaš vonj po rji. Tla umazana, pri tuširanju na voljo samo 1 majava kljukica in samo upaš lahko, da ti čista brisača ne pada na umazana tla, ki jih dodatno še zaliva voda izpod tuša. Saj ta informacije je dovolj, kajne? Plaža? Brez besed, verjetno pa bi moralo kar nekaj ljudi poprijeti za lopato in odstraniti svinjarijo.

11.dan: Torek, 26.07.2016 – razgibavanje v latvijskem Geoss parku, ogled mest Riga in Parnu in prihod v Estonijo

V jutro hitro spakiramo in zapustimo Camping Nemo, ki si ne zasluži nobene *. Je pa tako, da kampe po kvaliteti in ponudbi kategorizirajo različno v Litvi, Latviji in Estoniji. V Litvi (www.camping.lt ) so od 1 do 4* in se jih ustrezno preverja vsake 2 leti. V Latviji (www.camping.lv ) so od 1 do 5* po latvijskem združenju kampov, kriteriji ocenjevanja pa temeljijo na skandinavskih standardih. V Estoniji so vsi kampi opremljeni po skandinavski kategoriji 3*, karkoli to že pomeni – več na www.camping-estonia.ee .

Danes se zapeljemo v Jurmala, kjer se dekleti malce “pretegneta” v Dzintaru Mežaparks – latvijskem Geoss parku, le da je tale večji. Ovire med drevesi so urejene na višini do 15m (cena 15 eur/osebo), v gozdu so lepo urejene 3 sprehajalne poti dolžine od 1,7 do 3,7km, dokaj blizu ob samem vhodu v park pa je tudi Jurmala Tower – razgledni stolp, z vrha katerega je pogled na morje in sam gozd (ni kaj posebnega za videt).

Popoldan postanek v mestu Riga, ki ga zaznamuje lep most, v neposredni bližini pa tudi presenetljivo velika biblioteka (le kaj vse zajema v sami notranjosti?). Mesto si na hitro ogledamo, tokrat kar s turističnim vlakcem (5 eur/os.), saj sta dekleti tožili, da imate malce muskenfibra od Dzintara parka in se jima ni kaj dosti hodilo :-).

Tokratno noč prespimo v kampu Konse (www.konse.ee ), ki je bil sicer 99% zaseden, ampak smo dobili prostor. Za daljši postanek pa itak ni bilo primerno. Z M. skočiva na kolo do bižnjega mesta Parnu, ki v nasprotju s kampom preseneti z lepo urejenimi parki, dolgo peščeno plažo (čeprav je voda plitva skoraj 200m hoje v morje) in predvsem z živahnim mestnim utripom. Tu najdejo svoje veselje predvsem družine z majhnimi otroci, saj je na voljo precej igral na prostem, izposoja kolesov, avtomobilčkov na nožni pogon za vožnjo po bližnji okolici (2, 3 in 4 sedežniki), mini golf…. Da vrsto zasedenih lokalčkov in restavracij (nekatere tudi z živo glasbo) ne omenjam. Mesto je znano tudi po wellness in spa ponudbi, ki jo koristijo menda predvsem starejši (upokojenci). Eden od hotelov, ki “kraljuje” ob obali je nedvomno ; http://www.hedonspa.com/en/.

12.dan: Sreda, 27.07.2016 – Estonski “niagarski slapovi”, Lahema nacionalni park in ogled mesta Tallinn

Po zaslugi kolesarskega ogleda mesta Parnu dan poprej, smo se v jutro odpeljali do večjega parkirišča ob neposredni bližini peščene plaže. Žal tudi tu psom ni dovoljeno, torej Sheila ponovno ostaja v moji družbi, ki mi kopanje v baltiškem morju niti ne prija preveč.

Ob 11:30 uberemo pot proti Tallinnu, ki ga malce zaobidemo proti vzhodu (po cesti E-20 v smeri proti Narva), da si najprej ogledamo Jagala Juga slap. Lonely planet jih omenja kot “nigarski slapovi”, vendar spet niso kak presežek, so pa najvišji slap (7,2m) v sicer splošno nižinski Estoniji.

Nadaljujemo v Lahema nacionalni park, ki po svoji površini zajema 475 km2 gozdnega dela in 250 km2 obalnega, skupaj pa ima 14 jezerov in 8 rek. Po opisih izberemo kraj Vosu, kjer si privoščimo kosilo, moji vsi pa kopanje v morju (pasje veselje neizmerno in več kot primerno za Sheilo, saj je to spet ena od plaž s plitko vodo vsaj 200m hodeč v vodo).

Popoldan se odpeljemo nazaj proti Tallinnu in se namestimo v Tallin City Camping, ki je v bistvu zgolj asfaltirano parkirišče v industrijsko delujoči coni. Ampak sanitarije s tuši so več kot dobri, celo savna na voljo (trenutno nedelujoča), z dobrim izhodiščem do mesta. Tega si ogledamo še isti večer kar peš, pri čemer naredimo vsega skupaj 7,5km. Tallinn je lepo mesto.

Spogleduje se s Helsinki in lociran ob baltiški obali zaobjema v svojem mestnem središču vsega po malem: moderni del mesta in prikupnejši stari del z lepo urejenimi parki, ozkimi uličicami prepolnih gostinskih lokalov in restavracij, mladeničev na turističnih triciklih s ponudbo za ogled mesta (www.greengears.ee ), cerkvami in stavbami iz “grajskih časov”. In okolju primerno so tudi mladenke – ulične prodajalke in natakarice v posebni grajski preobleki. Po vstopu v Kadriorg Park si ogledamo predsedniško palačo in nato Kadriorg Palace z zares čudovito urejenimi cvetličnimi nasadi, za katerimi se lahko skrije tudi naš Arboretum Volčji potok. Vsekakor mesto, kjer pade nekaj selfijev :-).

V bližini palače je na ogled tudi Office of the President, House of Peter The Great, Japanese Garden, Museum of Children Miia-Milla-Manda, ….vse v radiju 70-600m od palače.V nadaljevanju pridemo do še enega lepega parka z manjšim jezerom in fontano, kjer je v tem času (do 15.09.2016) razstava posebnih skulptur, postavljenih v vodi in na kopnem. Umetnost, če jo razumeš.

Večerjo si privoščimo na prijetnem trgu polno lokalov (na računu restavracije zapisano: Karl Friedrich, Raekoja plats5). Vendar gostinci tule cene pošteno navijejo, porcije na krožniku pa tudi niso kak presežek. Srečamo še tretjega irskega setra dosedaj (to ni pogosto – kjerkoli že smo) in se ob sončnem zahodu ob obalni promenadni cesti odpravimo v kamp. Kljub pozni uri (22h) je bilo še razmeroma zelo svetlo (dolgi dnevi!!)

13.dan: Četrtek, 28.07.2016 – Dan vožnje z nabiranjem km po pokrajini Pandivere in postankom v prijetnem letovišču Augustow

Danes zabeleženih 3.397 prevoženih km in na današnji dan obračamo smer, saj smo zastavljeni cilj (Tallinn) dosegli, res pa je, da smo se poigravali z idejo, da skočimo še na trajekt za Helsinke in Stockholm, vendar preračun (čas, km, eur) govori v prid dejstvu, da se nam to ne splača. Raje pustimo za našo naslednjo počitniško destinacijo. Vozimo JV od Talina po cesti E20 smer Rakvere – Johvi – Mustvee – Tartu s ciljem da pridemo do jezera Lake Peipsi.

Med potjo naletimo na lep, star obcestni vetrni mlin, informativna tabla v neposredni bližini pa nam sporoča, da se vozimo po pokrajini Pandivere. Ob 19h prispemo v Latvijo preko mesta Valga, ki se nahaja menda na estonski strani oz. Valka, ki se na nahaja na Latvijski strani.

14.dan: Petek, 29.07.2016 – Postanek v mestu Kaunas in nočitev v prikupnem letovišču Augustow

Prespali v Camping “Nameji” blizu kraja Bauska. Slednji se nahaja na parceli, lahko bi rekli na zelenici ob vrtičku in vse deluje zelo domače, sanitarije pa tudi več kot v redu. Bolj kot so kampi manjši, bolj so urejeni, bi lahko rekla.

Ob 11h krenemo naprej in se ustavimo v mestu Kaunas, zgolj za hiter ogled starega dela mesta po uličici Laisves Avenue, kjer je na voljo tudi Tourist Office in kjer smo si v Charlie Pizza (naslov: Laisves av.68) privoščili res okusno kosilo (ne strežejo zgolj pizz).

Ob 17h vozimo v smeri Kaunas – Alytus – Lazdijai -Augustow, kjer se namestimo v Camping Necko. Augustow (www.augustow.pl ) je vsekakor eno od boljših letovišč ob poljskih jezerih, kar smo jih dosedaj videli. V bistvu gre za komleks večih jezerov, povezanih z 102km dolgim kanalom – Augustov Canal. V poletnem času je to za poljake ena od top “weekend” destinacij. Kamp je soliden z dobrim izhodiščem do jezera, ki ima urejeno kolesarsko pot in nabor raznovrstnih gostinskih in zabaviščnih lokacij. S kolesom lahko v kratkem času dojameš vse, kar se tu turistu ponuja: lepo cerkev (baziliko), muzej, kino, hoteli in zanimive lesene hiške ob jezeru, zabaviščni park za najmlajše, raznorazne vodne atrakcije, zanimiva palača “Palac Na Wodzie Falkowski” (verjetno z dragimi prenočitvami zmogljivostmi), sama plaža pa je posebne omembe vredna – lepo zasnovana z lesenimi pomoli in javno razsvetljavo (verjetno za potrebe nočnega kopanja).

15.dan: Sobota, 30.07.2016 – Kolesarski dan in obisk nacionalnega parka z bizoni tik ob meji z Belarusijo

Ob 10h zapuščamo prikupni Augustow in nadaljujemo začrtano pot v smeri nacionalnega parka Bialowieza National Park (www.bpn.com.pl ; www.pttk.bialowieza.pl ), ki je domovanje evropskega bizona.

Park se nahaja SV od Varšave in tik ob meji z Belarusijo. Nekoč je park služil kot zasebno lovišče za poljske monarhe in kasneje ruske carje, danes pa so ga uredili za turiste kot nacionalni park. Ta je zelo velik 105 km2 in razdeljen na 3 cone, od katerih je obisk ene od njih možen samo z vodenim ogledom. Najboljša odločitev za obisk parka je osebni avto ali še bolje kolo. Mi smo se odločili za slednje in si za dekleti izposodili še 2 kolesa (5PLN/h), saj smo s tem hkrati razmigali še našo psičko Sheilo, ki je zmerno hitro pretekla ob naših kolesih 15 km. S psom sicer v vse dele parka ne smeš, tudi ne v park z bizoni , vendar so nas “na vprašanje in mojo prošnjo” kar lepo spustili. Morda pa je zaleglo tudi moje pojasnilo, da je naš pes prijazen in ne bo vznemirjal živali v parku. Zaradi pozne ure nam v izbranem kampu na poti niso uspeli zagotoviti prostega mesta, zato smo bili primorani prespati na enem od parkirišč nakupovalnega centra, na veselje deklet pravzaprav pred McDonald´s restavracijo. Za zajtrk ni bilo potrebno poskrbeti 🙂

16.dan: Nedelja, 31.07.2016 – Lublin in okusno kosilo v kraju Rzeszow

Danes postanek v mestu Lublin, kjer se sprehodimo po starem delu mesta. Mesto ima prelep grad (Lublin Castle), ki kraljuje na manjši vzpetini.

Do gradu je najlepše priti s sprehodom po slikoviti mestni uličici Grodzka, ki vodi skoz poseben vhod (Grodzka Gate) na neke vrste most do gradu. Vsekakor pa je zanimivo grad fotografirati tudi na dnu visokih stopnic, ki vodijo do velikega parkirišča.

V mestu je čutiti poseben “turistični utrip”, posebno pozornost pa pritegnejo vrvohodci, ki so si mesto svojih veščin uredili kar z vpetimi vrvmi med cerkvami in drugimi stavbami. Mesto je lepo urejeno in nekateri opazimo tudi malenkosti – stebrički za kolesa, odeti v volneno “preobleko” 🙂

Po odhodu iz Lublina se ustavimo še v Rzeszow-u , kjer na osrednjem mestnem središču polno gostiln izberemo restavracijo, ki nam jo predlagala Lonely Planet – Stary Browar Rzeszowski in s postreženim si res zaslužijo pohvalo (www.browar-rzeszow.pl ). V Ljubljani bi s količino postreženega in v samem mestnem jedru verjetno plačali več kot 50 eur, tu smo plačali 34 eur, hrane pa je ostalo še vsaj za 1 osebo. Poleg okusne hrane je v tej restavraciji zanimivo še to, da je kuhinja “odprtega tipa” in se nahaja v lokalu gostom “na očeh”. Vsekakor eden od dobrih argumentov ali bolje kriterijev dobre kuhinje. Dan zaključimo z rojstnodnevno mini pito, kozarčkom vina in družinskim kartanjem v kampu, ki je itak že naše skoraj vsakodnevno početje.

17.dan: Ponedeljek, 01.08.2016 – V objemu prvih gora (Pieniny National Park) in obisk Niedzicy Castle

Prebudimo se v deževni dan (Camping Nr.38 – Polana Sosny) ob rožljanju kravjih zvoncev,  v objemu Pieninskega gorovja in bližini jezera Sromowieckie, kjer se ponuja kar nekaj pohodniških tur. Zaradi reke Dunajec, ki teče skozi istoimensko sotesko, ki razmejuje Poljsko in Slovaško, je tu razvit predvsem rafting turizem. Tudi za kolesarje vseh vrst se najde precej kolesarskih poti.

Z M. se odpraviva v jutri s kolesom do 3km oddaljenega gradu Niedzicy in plačava ogled gradu tudi od znotraj. Grad, imenovan tudi Dunajec Castle, je lepo urejen in leži na vzpetini ob jezeru Sromowieckie. V gradu je na ogled muzej, v okolici gradu pa izstopa predvsem vodni jez, na vrhu katerega – na sprehajalni poti – je posebna 3D talna poslikava neznanega umetnika, ali pa sem prezrla to informacijo.

18.dan: Torek, 02.08.2016 – Dan, ki bi ga splanirali za obisk gora, vendar nam žal niso bile “namenjene (Pienini, Tatre)

Ob izteku našega potovanja ni naključje, da smo zapeljali v Pieninsko gorovje in nadaljevali pot proti Zakopane – smučarskem središču Poljske. Žal pa nam obisk gora na ta dan ni bil usojen. Splanirala sem najprej turco v bližini našega kampa Polana Sosny v izhodišču Kroscienko, kjer bi izbrali rumeno označeno pot do Bajkow Gronik in Szopka pass vse do Three Crows. Pa smo na poti naleteli na prometni znak o dovoljeni teži vozila, kar naš kamper žal ni izpolnjeval (če pomislim na zalogo litvijskega in estonskega piva, ki ga prevažamo s sabo :-). In se znajdeš v situaciji “kam pa sedaj” , pa smo krenili proti Zakopanam, da poskusimo z eno od najbolj opevanih pohodniških tur Modrie Oko. Spet “smola”, saj so nas ustavili že 10km pred izhodiščem, češ da je parkirišče polno. Za nami in iz druge smeri pa kolona vozil brez konca, ki so morali verjetno tudi spremeniti načrt. Noro, koliko prometa na cesti.

V Zakopanah torej le obisk Aqua Parka, od koder se ponuja lep pogled na gore.

19.dan: Sreda, 03.08.2016 – Adrenalinski dan »brez moje malenkosti« v poljskem zabaviščnem parku Energylandia

Skratka, željo po gorskem zraku prenesemo domov, v našo lepo alpsko deželico Slovenijo – tu pa nadaljujemo pot. Podobno kot smo zaključili potovanje z avtodomom po Italiji, tudi na tem našem potovanju med zadnjimi destinaciji poskrbimo za “češnjo na vrhu smetane”, ki gre v slast predvsem našim najmlajšim članom družine. Izberemo adrenalinski park ENERGYLANDIA v kraju Zator (www.energylandia.pl ), mimo katerega smo se peljali drugi dan naše poti.

No, vstopnice niso ravno poceni (109 PLN normalna in 59 PLN za otroke do 140 cm višine), žal pa ne zasledim, da bi imeli tudi družinske.

Kakorkoli že, ker psom ne dovolijo vstopa, sem imela odličen razlog, da se tovrstnim radostim odrečem in sem za cel popoldan raje pasja varuška.

20.dan: Četrtek, 04.08.2016 – Priho

Domov prispemo ob 16:40 in zabeležimo 6.171 prevoženih kilometrov.