UVODNA BESEDA O POTOVANJU
Afrika za nas ni povsem nova destinacija, saj smo jo pred leti delno že “okusili” z obiskom Tunizije in Djerbe. Če je šlo takrat za obisk tipičnega hotelskega resorta z vsem udobjem, kot je “primeren” za evropskega turista, potem je “safari trip” po Tanzaniji vsekakor nekaj edinstvenega in terja nekaj kompromisov (vrste namestitev, čistoča, občasni izpadi elektrike in redukcija vode,…). Vsekakor pa gre za doživetje s tistim pravim utripom divjine, spoznavanje avtentičnega afriškega okolja, raznolikosti pokrajin, ljudi, njihove kulture, zgodovine, tradicije, navad in preprostega bivalnega okolja, v katerem živijo. Tokrat smo potovali skupaj s prijatelji, ki se jim na tem mestu zahvaljujem za prijetno družbo, dobro voljo, podporo in vse zabavne trenutke na poti. Zapiski spodaj in fotografije naj nas vedno spominjajo na to nepozabno potovanje, vsem ostalim, ki spremljate moj blog pa upam, da je dovolj informativen, slikoven in uporaben, če se odločite za potovanje, kot smo ga doživeli sami.
- Čas potovanja: 16 dni (14. – 30. avgust 2018)
- Ekipa: 8 oseb (7 odraslih + 1 otrok / 14let)
- Ciljni destinaciji (3): Tanzanija (6 dni), Zanzibar (6 dni) in Dubai (2 dni)
- Letaski prevoz via Tanzania: Zagreb-Dubai (Emirates), Dubai – Kilimanjaro (Fly Dubai)
- Letalski prevoz via Slovenija: Zanzibar – Dubai, Dubai-Zagreb + avto Zg-Lj
- Dva notranja leta:
Air Tanzania, 80 sedežev, Mwanza – Dar El Salam; 1h 38min, 890 km
Auric Sir, pilot + 12 potnikov,Dar El Salam-Zanzibar; 20 min, 88 km
Pred branjem vabim k ogledu videa spodaj (3min 57 sek). V kolikor pride do težav pri ogledu videa na tej strani, kliknite – tukaj: https://www.youtube.com/watch?v=FONlxAhoypc&feature=youtu.be.
FOTO ALBUM
(klikni na fotografijo za prikaz galerije slik)
KOMU POTOVANJE ODSVETUJEM?
Potovanje odsvetujem tistim:
- ki ne marajo vožnje po slabih mestnih in izvenmestnih cestah in poteh safarija (slabost, poskakovanje na sedežih),
- ki so obsedeni s čistočo in jih moti umazanija na vsakem koraku (prah),
- ki težko sprejmejo neodzivnost in počasnost lokalnih uslug,
- ki še nikoli niso ali niso ljubitelji kampiranja (spanje v šotorih, sanitarije svojstvenega minimuma)
- ki imajo prevelika pričakovanja nad kvaliteto hotelske namestitve (nedelujoč tuš, neudobne vzmetnice, hrup s ceste, jutranje bujenje z molitvijo muslimanov, zajtrki brez nam ljubih jedi, …)
- ki niso pripravljeni na vremenske spremembe (sonce, veter, mraz)
- vsem, ki želijo imeti vse tekoče organizirano, urejeno in po njihovih pričakovanjih.
Z razlogom so nas naučili prvih lokalnih besed: “Hakuna matata! – No problem!… in “Pola, pola! ‘ – Počasi, počasi!. Če lokalne posebnosti sprejmeš s potrebno mero tolerance, je v splošnem potovanje po Tanzaniji nadvse zanimivo, edinstveno in nepozabno. Sami vedno potujemo v lastni režiji, tokrat moram priznati, da je bilo več kot potrebno, da se odločimo za organizirano potovanje za zaključeno skupino 8-potnikov. Vendarle je bilo vpletenih kar nekaj ljudi, ki jih je bilo potrebno usmerjati in nadzirati (šoferji iz letališča v hotel in obratno, usposobljen voznik, kuhar in postavljači šotorov na safari-ju, lokalni angleško govoreči vodič v mestu Arusha in Stone Town). Vmes je prišlo še do spremembe notranjega leta. za nas so poskrbeli v slovenski agenciji Ravbar Potovanja, v Tanzaniji pa lokalna agencija Pure Afro Travel, ki jo vodi Slovenka Vesna, živeča in poročena v Tanzaniji.
V nadaljevanju potopis po dnevih. Skupaj smo naredili cca 3.800 fotografij in video posnetkov (tudi z dronom).
PROGRAM POTOVANJA
Plan po dnevih:
- 2 dni: srečanje in druženje s plemeni Masai in Haadzabe (bušmani)
- 4 dni: Safari trip po nacionalnih parkih Manyara, Ngorongoro in Serengeti
- 6-7 dni: otok Zanzibar (voden ogled po mestu Stone Town, nastanitev na Kendwa Beach+ 2 izleta),
- 1-2 dni: Dubai (Dubai Museum, Dubai Mall, Burj Khalifa, La Perle)
Organizacija:
RAVBAR POTOVANJA / Agencija Manager d.o.o. (Slovenija; www.ravbar.org) – prijava na potovanje s predstavitvenim srečanjem na domu,
PURE AFRO TRAVELS (Tanzanija; www.pure-afro.com)- turistična agencija s sedežem v Arushi za vse potrebne lokalne koordinacije in potrebno podporo
PRIPRAVE PRED ODHODOM
Dobra priprava na pot je ključna. Za odpravo v Tanzanijo in Zanzbiar smo od agencije dobili veliko uporabnih, pisnih navodil in usmeritev ter še osebno srečanje na domu. Poleg osnovne prtljage (oblačila, obutev, nega) morda na tem mestu nekaj ključnih poudarkov.
PRTLJAGA:
- v času našega potovanja nismo ravno doživeli “vroče” Afrike, kot si jo večinoma predstavljamo, zato so bili dolgi rokavi in hlače več kot dobrodošli;
- pametno je smiselno razporediti prtljago glede na tip potovanja (kaj imeti ves čas pri sebi, kaj v potovalkah za safari s kampiranjem, hoteli, plaže….), nujne stvari (denar, dokumenti, zdravila, baterija, vlažilni robčki, razkužilo…) pa ves čas pri sebi v manjšem nahrbtniku;
- stran z modernimi kovčki na kolescih (razen če vam jo ni škoda); praktične so mehke potovalne torbe, ki jih lokalci super znajo “natlačiti” v prtljažnik jeep-a, pa malo pometati po prašnih tleh 🙂
- primerna (obvezna) obutev za safari je nizek pohodniški čevelj in dolge pohodniške hlače (vsaj dvoje), ki smo jih sčasoma zamenjali kar za kavbojke, saj je večkrat zapihal tudi hladen veter),
- praktičen je daljnogled (za občudovanje živali na safariju);
- naglavne svetilke, baterije so skoraj obvezne za čas kampiranja na safari-ju in za čas spanja v kolibah pri plemenu Masaji
- smučarsko spodnje perilo, pulover iz velurja za spanje na robu kraterja Ngorogoro, ki leži na višini nad 2000 metrov (ponoči 10-15 st.C)
- ni odveč tudi vzeti s sabo dodatne prevleke za blazino (pri Masajih prah v kolibah), ki jih potem lahko praktično uporabiš za ločitev umazanega od čistega perila v potovalki.
ZDRAVJE:
Za pripravo popotniške lekarne je potrebno / priporočeno cepljenje za hepatitis A+B (posvet pri NIJZ) in jemanje antimalarikov (na NIJZ predpisali Malaron). Pa seveda praktično je pred potovanjem obiskati osebno zdravnico, ki lahko na recept napiše kar nekaj zdravil. V naši popotniški lekarni je svoje mesto našlo sledeče (označeno z ** sem dobila recept pri osebni zdravnici):
- Lekadol 500mg** in /ali Aspirin,
- Rutacid (klasika)
- Hanzaplast obliži, alkoholni robčki
- Jungle Formula Maximum (eden močnejših repelentov proti komarjem in drugimi žuželkam)
- Nolpaza (za zdravljenje želodca, črevesnih težav)**
- Claritine ** (za lajšanje simptomov alergije)
- Nalgesin** (proti bolečinom v sklepih, mišicah)
- Hidrasec** ali Linex (driska – praktično kar 2 škatlici)
- Tobrex** mazilo in kapljice (za bakterijske okužbe oči)
- Ofenosept (za razkuževanje)
- Reglan** (za preprečavanje slabosti, bruhanja)
- Ovixan krema** (proti vnetju, kožni srbečicam)
DENAR :
Plačevali smo v Tanzanijskih šilingih (predvsem za napitnine, nakup spominkov in v bolj odročnih mestih), sicer sprejemajo ameriške dolarje (dolarski bankovci morajo biti mlajši od 2004) in bančne kartice (Visa, MasterCard). Za šop tanzanijskih šilingov rabiš kar pošteno denarnico 🙂
JEZIK in SPORAZUMEVANJE Z DOMAČINI:
Ni bilo težav pri sporazumevanju, vodniki in šoferji so itak bili angleško govoreči. Tudi nemalo prodajalcev v lokalnih trgovinah kar dobro znajo angleščino – sploh ko se je treba spogajati pri nakupu spominkov in drugih izdelkov domače obrti.
HRANA IN PIJAČA (TANZANIJA IN ZANZIBAR)
Skrb za ustekleničeno vodo na vsakem koraku je splošno znana. Pametno se je izogibati pijačam, ki se ponujajo odprte ali “točeno” (sokovi pri zajtrku). Sicer pa smo bili s hrano kar zadovoljni. Pri Masajih je bila postrežba nad pričakovanjem, na Safariju (lunch-box) pa je bila hrana bolj enolična, na kar smo bili opozorjeni že prej, zato smo si v Arushi v bližnjem supermarketu nakupili nekaj za na pot (suho sadje, oreške, kekse, vaflje, pločevinke s pijačo…).
V hotelih je hrana sprejemljivo okusna, pozornost le na pikantnih jedeh, ki ni nujno označena na jedilnih listih niti ne opozorijo sami (potrebno povprašati).
OPIS POTI PO DNEVIH:
14.8.- 16.8. Polet iz Zagreba in eden prvih vrhuncev potovanja; druženje z Masaji in mesto Arusha
Torek, 14.8.:
Iz zagrebškega letališča smo ob 15:45 poleteli (tokrat prvič z letalsko družbo Emirates) proti Dubai -ju. Let Zagreb -Dubai, z vso potrebno asistenco prijaznih stevardes in več kot potrebnim udobjem, je minil prijetno. Glede na še en let, ki je bil pred nami, se je takole vredno potruditi, da malo zadremaš, ampak meni to nikoli ne uspe. Zato se seveda priklopim na zaslon, kot mnogi ostali. In “zaslonska ponudba” filmov, glasbe in iger je več kot dobra. Tako si lahko prebereš opise turističnih znamenitosti Dubai-ja, napovednik dogodkov, ponudbo duty free shoppinga, ali pa kloniš povabilu, da na letalu koristiš Wi-Fi (20 MB od free data), satelitski telefon (5 usd/min), pošiljanje email-ov in SMS ali po telefonu poklepetaš s sopotnikom, ki sedi nekaj vrst naprej. Ob 22:37 (37 st.) dočakamo pristanek v Dubai -ju, ob 02:50 pa že letimo naprej na krilih Fly Dubai do tanzanijskega letališča Kilimanjaro.
Sreda, 15.8.:
Po pristanku v Kilimanjaro (7:22) se naša afriška avantura prične, potem ko nas na letališču pričaka dogovorjeni vodnik. Ta nas, iz tanzanijskega letališča Kilimanjaro ob 8:50 odpelje prvim dogodivščinam naproti. Pripelje nas v masajsko vas Olpopongi, ki se nahaja v pokrajini Tinga Tinga in je poimenovana po rastlini, ki jo sekajo in uporabljajo za gradnjo svojih kolib. Masaji nas presenetijo s prikupno dobrodošlico na način, da zapojejo in odplešejo (bolje rečeno – odskakljajo) svoj ples, s katerim nam izrazijo svoje gostoljubje. Predstavnik plemena nam v razumljivi angleščini poda kratko predstavitev vasi, potem pa nas razdelijo v 4 kolibe za 2 osebi. Kolibe, ki jih gradijo ženske, so presenetljivo stabilne, znotraj zelo temačne z ozkimi špranjicani, po površini okrogle in krite s slamo. Ponoči naj bi špranje zaprli s kakšno krpo ali oblačilom, da se prepreči vdor prahu, ki ga dviga veter. Ležišče je bilo dokaj udobno. Spali smo na kupu skrbno zloženega vejevja, prekritega s tanjšo žimnico in spalno vrečo.
Vasica je v bistvu zasnovana in opremljena za turiste. Prav tako so zgradili sanitarije s tušem in wc školjko. Seveda je treba pričakovati, da lahko v vsakem trenutku nekaj časa ne bo vode. Naša odgovornost je, da jo koristimo zmerno in po pameti, zato se ne odločim za umivanje glave. Pred kosilom, ki nam ga pripravijo v vasici, se sami odpravimo na krajši sprehod okoli vasice. Z dronom, ki je še posebej navdušil moške, ženske pa so se skoraj razbežale, ugotovimo da gre za 10 kolib.
Po že tako okusnem kosilu (riž z govedino, dušena zelenjava, bela polenta, zavitki podobni tortiljam, zelnata solata), se pošteno najemo še BBQ večerje ob tabornem ognju (piščančja in goveja nabodala, krompir, zelnata in kumarična solata, hrustljava pizza iz posebej tankega testa, nadevane iz svežega paradižnika, česen, začimb in še neke vrste zelenjave). In spet Masajsko petje s plesom…res so se lepo potrudili za nas.
Četrtek, 16.8.:
Zjutraj nam Masaji postrežejo s okusnim zajtrkom, kot smo ga vajeni sami (žemljice, maslo, marmelada, palačinke, vmešava jajca, kava). Po zajtrku se odpravimo na 1,5h urni (varni) trekking z masajskim vodičem, ki nas popelje na krožno pot, po kateri stopajo tudi ostale živali, saj nam pokaže stopinje zebre, slona in žirafe. Nekako smo sproščeni in z občutkom varnosti, čeprav med potjo opazimo stopinje in iztrebke slona, zebre in žirafe. Masajski vodič Freddy (ime nosi za turiste :-), nam celo pot ponudi zanimive informacije o uporabnosti rastlin, zgodovini, politiki, sedanjem življenju masajev.
Po prihodu nazaj nas Freddy popelje na obisk 99-letne masajske babice, ki je rodila 13 otrok. Skupaj s svojo vnukinjo nam ponudi pitje čaja, ki je mešanica ingverja, sladkorja in malo mleka. Poklepetamo o vlogi ženske, družine, pravilih masajske skupnosti…. Ob 13h nam postrežejo s kosilom…. Spet okusno.
Ob 14:30 smo že v smeri za mesto Arusha. Tu nas spet prevzame prijazni možak, da nam razkaže mesto Arusha. Ogledamo si muzej draguljev / dragih kamnov THE TANZANITE EXPERIENCE in doživimo utrip mestne tržnice, kjer čudežno delujeta besedi “alpana sante” (ne, hvala). Mesto samo je sicer siromašno, skromno….in presenečena sem bila, ko nam je vodič pokazal na stolpnico, na vrhu katere in sredi vse te preproste mestne infrastrukture kraljuje hiša, ki si jo je dal zgraditi lastnik prej omenjenega muzeja Tanzanita.
Sledi nastanitev v hotelu, kjer pa nas tokrat razočarajo z večerjo. Po enournem čakanju prejmemo prepečenega piščanca in mrzel pomfri.
17.8.: Začetek Safari-ja z obiskom kačje farme in nacionalnega parka Manyara
Po zajtrku v Arushi nas pričaka Vesna, Slovenka živeča v Tanzaniji, ki z možem tanzanijcem vodita turistično agencijo Pure Africa Travels. Prejmemo nekaj navodil za Safari in dodatni letalski transfer na Zanzibar. Po zajtrku se vkrcamo v Safari jeep s šoferjem Adamom. Jeep z 8 sedeži ima dva 80-litrska rezervoarja za bencin in deluje res robustno in trpežno vozilo. Torej ni skrbi za odpravo v divjino. Na poti prvi prizori plantaž in nabiralcev kave. Vozimo v smeri Makuyuni po presenetljivo dobri cesti (menda novejši). Levo in desno pokrajina plemena “Masai”, kjer tudi domuje masajski šef. Ta ima kar 50 žena in cca 150 otrok. Predstavlja neke vrsto oblast, vlado masajev, ni mi pa čisto jasno s kakšnim režimom. Če masajski šef umre, vso njegovo bogastvo (krave ipd), prejme prvo rojeni sin. Za sinove poskrbijo tako, da jim prvo in drugo ženo kupijo s kravami, potem si mora bogastvo ohranjati in večati sam.
Sledi postanek na kačji farmi Meserani Snake Park, kjer nam kar pošteno zasolijo ceno (20 usd/osebo), čemur se trije upremo in ostanemo zunaj. Ob 11:20 nadaljujemo pot, se ustavimo za malico, potem pa v nacionalni park Manyara. Ta preseneti s podobo zelene divjine, mogočnih dreves in akacij, na katerih naj bi uzrli po vejah plezajoče leve, po katerih je park znan. Žal jih ne opazimo, zato pa nam prikupno pozirajo opice, med katerimi so posebej zanimive t. i. “blue balls of velvet monkeys” (opice z modrimi jajčki). Opazimo pa tudi zebre, gnuje, bivole, impale, žirafo, flamingote, podvodne konje, na koncu se nam iz daljave končno ponudi pogled še na slona. Na srečanje “veličastnih pet” pa upamo v nadaljevanju safarija. Danes tudi prvo spanje v šotorih po 2 osebi, kjer nam je ponoči še varno iti na wc.
18.8.- Obisk plemena Haadzabe in vožnja skozi izjemen ekosistem Ngorongoro
Na sobotno jutro se moramo zbuditi ob 5:30, po zajtrku pa se odpravimo v smeri proti največjemu tanzanijskemu alkalnemu jezeru Eyasi, k plemenu HAADZABE (bušmani-grmičarji). Vozimo na višini 1.600m in je kar prijetno hladno (verjetno cca 15 st. C). Med potjo opazimo nasade kave, ječmena in čebule, ki veljajo za največje nasade v Tanzaniji.
Vozimo po cesti, ki nekaj časa še ponuja pogled na poseljene vasi, sčasoma še na kakšne masajske pastirje, dokler se ne znajdemo na osameli pokrajini, v divjini. In prav tu se nahaja vas “bušmanov”, kjer živijo v skupini po 6-7 družin. Vodič nas pred srečanjem z njimi seznani z nekaj značilnostmi in navadami plemena.
Pleme Haadzabe so 100% nomadi in tako že več generacij živijo slog lovcev na divje živali in nabiralcev plodov, ki jih ponuja narava. Ocenjujejo, da jih je danes manj kot 2.000, kot taki pa predstavljajo zadnje afriško pleme, zveste svoji plemenski zgodovini. Moška vloga je lov na živali, pri čemer so zelo spretni s svojimi loki in sulicami, ki jih izdelajo sami (kot tudi strupe). Presune me slišano, da ulovljeno žival deloma pojejo tudi surovo (predvsem organe), ostale dele vržejo na ogenj, ki ga zanetijo seveda brez vžigalic. Ženske nabirajo sadje in jagodičevje. Pri tem včasih zaužijejo tudi strupene plodove in kot mi pojasni naš vodič, precej žensk tudi splavi. Ker je lov edini način preživetja, so tudi edino pleme, ki jim je dovoliti loviti, sicer je pregon in ubijanje živali strogo prepovedano.
Soočanje z njimi je bilo zame osebno res edinstveno doživetje. Kot povratek v evolucijsko obdobje homo-sapiensa, bi lahko rekla. Ko sem jih prvič uzrla, me je spreletel srh in poseben občutek strahu. Umazani, v strganih oblačilih, nekateri tudi s kožo odrtih živali, delujejo divje, zastrašujoče, s pogledom pravih divjih lovcev. Nekaj zverinskega je v njih, pravo nasprotje od prijaznih, preprostih, nasmejanih masajev.
Trije od bušmanov nas v spremstvu vodiča vzamejo s sabo na 1.5 urni lov po prašni grmičasti pokrajini, kjer se spretno izogibamo trnastim grmom in drugemu bodičastemu rastlinju. Prvi koraki so bili morda malce negotovi, saj si nisem predstavljala, kako bi odreagirala na srečanje s kakšno živaljo. Vrnemo se brez ulova, čemur sem zelo hvaležna 🙂
Ponudi se nam še ogled njihovih preprostih kolib narejenih iz trpežnih delov rastlinja, kot je “slonova trava (elephant grass). Ženske izdelujejo nakit, moški manjše pripomočke (lesene pipe, kuhalnice…), ki jih tudi kupimo, da podpremo njihovo plemensko skupnost. Z denarjem si kupijo nože za izdelovanje puščic, obutev…. Zato smo jim turisti verjetno pomemben vir prihodkov. Ob slovesu nam še zaplešejo svoj ples, nato se odpravimo naprej.
Ob poti se ustavimo pri lokalnem trgovcu z barvitimi oljnimi poslikavami na platno. S prijateljico izbereva 5 platen in sami postaviva ceno max 100 usd, potem ko nam ob prihodu možak postavi ceno od 55 za manjše do 95 usd za večje slike. Pogajanje je trajalo nekaj minut, ko sva se že skoraj poslovili pa nama je ceno 295 usd vendarle znižal na 100 usd.
Ob 13:15 vstopimo v Ngorongoro Conservation Area, domovanje “veličastnih pet”, ki so svoje ime dobili predvsem zaradi tega, ker jih je težko uloviti in ker so ene najbolj nevarnih živali. Vozimo na višini 2.150m po prašni, razdrapani cesti. Vožnja v našem jeep-u, na udobnih in mehko oblazinjenih sedežih ni prav nič naporna. Pri odprti strehi in stoje na sedežih, se nam divjina odlično ponudi v naše fotoobjektive. Čudovit razgled se nam ponudi na Ngorongoro viewpoint , kjer se v vseh svoji lepoti ponudi krater. Vozimo mimo masajskih vasi in večkrat opazimo črede krav, ki se pasejo skupaj z zebrami. Spustimo se na nivo kraterja, kjer se srečamo s sloni, gnuji, zebrami, antilope, gazele .. Ngorongoro krater je bil pred 3 mio let aktiven vulkan, danes pa dom stotinam živali vseh vrst. Čudovit prizor. Šofer omeni igralca John Wayne-a in film Hatari, ki so ga leta 1962 snemali ravno na tem mestu.
Na višini 2.311 m na ta dan prespimo v šotorih, kjer so nam odsvetovali nočne izhode. Zebe me (cca 15st). Moja pozabljena jakna pri Masajih bi mi prav prišla. Sara mi prijazno posodi 1 grelno vrečko. Zakon 🙂 !!!
19.8.-20.8.: Razsežnosti nacionalnega parka Serengeti, menjava gume in nove živalske vrste na naši poti
Nedelja, 19.8.:
Spet rana ura – zlata ura 🙂 Zbudimo se ob 5:50 v megleno mrzlo jutro. Po zajtrku potrebujemo menjavo gume na našem jeep-u, nato se odpravimo proti Serengeti nacionalnemu parku, ki pomeni “neskončna planota”. Vozimo po še bolj prašni cesti kot dan poprej, med potjo pa se nam večkrat ponudi prizor na masaje, ki pasejo živino. Ko ustavimo, takoj pritečejo k vozilu in prosijo za denar in hrano . Šofer ne dovoli, da jim karkoli dajemo, ker jim bi to prišlo v navado. Opazimo tudi masajske dečke v črnih ogrinjalah in belo poslikanimi obrazi, kar je značilna oprava obrezanih dečkov. Fotografirati jih ne smemo.
Vožnja po parku Serengeti je v sprva malce dolgočasna , močno prašna in manj zanimiva, vse dokler ne uzremo enega od “5-ih veličastnih” – to je leva, ki lenobno poležava v družbi levinj. Pozno popoldan dosežemo nekako sredino Serengeti NP, ki je res obsežen. Skupaj z Ngorongoro parkom s svojo skupno površino presegata površino Slovenije. Šofer nas pripelje v kamp, kjer nam spremljevalna ekipa že postavlja šotore (4 šotori za 2 osebe), kuhar pa nas tokrat razveseli z okusno “pumpkin” juho, špageti bolognese, solato in sadjem. Šofer Adam se nam tudi tokrat pridruži pri večerji in ta večer na iPad -u celo uredi glasbo trenutno najbolj slavnega tanzanijskega izvajalca – Diamond Platnumz Ft Rayvanny – Iyena.
Ponedeljek, 20.8.:
Nadaljujemo z raziskovanjem Serengeti NP in hkrati počasi zaključujemo 4-dnevni safari trip. Je zanimiv, vendar v meni počasi že tli želja, da preidemo v drugi del potovanja (notranji let na Zanzibar). Delno morda zaradi dolgih in poskočnih poti obširno savane, delno pa zaradi prahu, ki se nam zajeda v vse pore telesa in potovalk. Da, vsi smo malce utrjeni in željni poštenega tuša 🙂
21.8.- Slovo od Tanzanije in polet na Zanzibar, otok začimb in rajskih plaž
Potem, ko smo si z 4-dnevnim safari-jem in prepojeni z rdeče opečnatim saharskim peskom, ogledali ekosistem treh velikih tanzanijskih parkov, je sedaj pred nami še otok Zanzibar, znan po lepih plažah in začimbah in kot tak prava “honeymoon destinacija”.
Do otoka koristimo dva notranja leta:
- Prvi let (Air Tanzania, 80 sedežev): Mwanza – Dar El Salam vzlet ob točno 14h, pristanek ob 15:38, 1h 38min, 890 km.
- Drugi let (Auric Sir, pilot + 12 potnikov / slika spodaj): Dar El Salam-Zanzibar, vzlet ob 16:45, pristanek ob 17:05, 20 min, 88 km
Na obeh transferjih nismo sami, saj nas tako v Mwanzi kot v Dar El Salam-u pričaka pristojna oseba, ki jo je očitno za nas določila ga. Vesna (Pure Africa Travels). Na letališču Dar El Salam prejmem pozabljeno jakno, ki so mi jo odpremili iz masajske vasice Olpopongi do letališča na Zanzibarju. Presenečena ugotovim, da se v prsnem žepu jakne še vedno nahaja 15.000 tanzanijskih šilingov, za katere me je Vesna poprej obvestila, da jih verjetno lahko odmislim. Po njenih navodilih pa vseeno plačam 75.000 TZS (30 usd) za prevoz jakne. Če bi za ta strošek vedela prej, bi naročila, da jakno pustijo pri Masajih in bi bilo od vsega skupaj še največ koristi. Sledi nastanitev v Abuso Inn hotelu, ki si ga bom zapomnila predvsem po najbolj trdih posteljah, kar sem jih dosedaj preizkusila v svojem življenju in tušu, s katerim stuširaš vse prej kaj drugega, kot sebe 🙂
22.8. – Ogled rojstnega kraja pevca Freddie Mercury (Stone Town) in nastanitev na obali Kendwa
S transferjem na Zanzibar imamo sedaj pravzaprav dopustovanje “v lastni režiji “, preko agencije pa nam pripada še zadnji vodeni ogled po mestu Stone Town, ki stoji na polotoku trikotne oblike. Mesto predstavlja ključno turistično znamenitost otoka, ki mu daje pečat mešanica različnih kultur, ki so jih na otok prinesli arabci, indijci, portugalci, britanci, sultani, trgovci s sužnji in verjetno še mnogo drugih, ki so na otoku videli tržni potencial.
Pred hotelom, ki nam ga je na tem zadnjem delu našega potovanja uredila agencija, nas pričaka lokalni vodič, ki nas popelje po ulicah Stone Town-a, ki potrebuje še kar precej razvojnih posegov. Kot osrednje mesto Zanzibar-ja, ki ga “prodajajo” nam – turistom, bi bil potreben korenite obnove mestne infrastrukture (električna napeljava, ureditev mestne tržnice, prenova fasad mestnih in kulturno -zgodovinskih stavb, morda kak dodatni muzej posvečen zgodovini mesta, kulturi, obrti in umetnosti, ….).
Ogled mesta začenjamo s sprehodom do Forodani Gardens. Ta ponuja zanimiv prizor, podoben naši odprti kuhinji, kjer se mešajo različni vonji in okusi lokalnih, tradicionalnih jedi. Za preizkušanje jedi “s ceste” se ne odločimo, saj večina nas, ki potujemo skupaj, preferira odločitev za večerjo v eni od lokalnih restavracij. Delno nas (vsaj mene) tudi malce odvrne pogled na to, kako imajo prodajalci naloženo meso na razmajanih in zamazanih mizah, ki so jih obrisali z že mnogokrat uporabljeno krpo, da ne pomislim na higiensko skrb rok.
Med sprehodom po mestu nam vodič pokaže nekaj tipičnih lesenih vrat, vgrajenih v izbrane hiše. Vsaka vrata po svoji obliki in motivu nosijo svoj pomen oz. sporočilo, ki prihaja iz izbrane kulture (indijske, afriške arabske, evropske). Ustavimo se še ob rojstni hiši Freddie Mercury-ja, pevca skupine Queen.
Vredna obiska je tudi razstava afriškega suženjstva “East African Slave Exhibit” iz obdobja 1800-1909, kjer je na voljo predvsem veliko panojev v sliki in besedi o začetkih afriškega suženjstva, krutosti trgovcev s sužnji, trpljenju slednjih in o prelomnici, ko se je to mračno obdobje “črnega človeka” vendarle zaključilo.
Sledi postanek na stari mestni utrdbi, nato pa z vodičem in šoferjem nadaljujemo pot s ciljem obiska vrta začimb, po katerem slovi Zanzibar. Med potjo se ustavimo v eni od lokalnih hiš, kjer s spoštljivostjo do muslimanske kulture, bosi vstopimo v večji prostor z živo zelenimi stenami in tlemi, prekritimi z barvitimi preprogami. Skupaj z vodičem se posedemo po tleh, kjer nam postrežejo z rižem in nekakšno zelenjavno omako.
Po jedi izkoristim priložnost za nakup nekaj začimb in stik s prikupnimi otroci, ki posedajo z žensko v senci velikega drevesa. Prevzame me prijeten občutek, ko jih vidim, da jih je en sam nasmeh in nagajivost. Odprtih ust opazujejo dron, ki ga Marko zažene in dvigne v zrak, mene pa “napadejo” s prikupnimi objemi.
Nadaljujemo pot do vrta začimb (spice farm), kjer nas očarajo vonji, okusi in podobe nekaterih plodov, katerih sem že pozabila imena. Smo pa z veseljem okušali sadež “rambutan” in se razveselili zapestnic, ki nam jih je iz listov bananovca spletel lokalni fant. Brez napitnin seveda tudi tule ne gre.
Ob 15:30 nas šofer in vodič pripeljeta do kraja Kendwa, kjer se namestimo v Sun Set Bungalows. Cesta do resorta z bungalovi je prava katastrofa, po njej smo vozili skoraj s hitrostjo pešca ali kolesarja, saj ima polno lukenj, je neravna in …joj, nimam besed. Bungalovi so sicer primerno opremljeni z dobro obalno restavracijo, niso pa kak presežek, ki bi šel “z roko v roki” s prefinjeno obalo, ki je prava zmagovalka v primerjavi z obalo sosednjega resorta.
23.8.-24.8.: Do otoka Mnemba – izlet z ladjico in dan za “snorkeling”
Četrtek, 23.8.:
Tretji dan na Zanzibarju ugotovimo, da postaja poležavanje na plaži že malce “naporno”. Na plaži smo ves čas nekako izpostavljeni prodajalcem sadja, bižuterije, oblačil…, vendar začuda niso tako vsiljivi, kot drugod. Glede na stalno prisotnost uniformiranih varnostnikov na plaži, imajo verjetno svoj teritorij, kje se lahko gibljejo in ne motijo turistov. Ogovarjajo le, če greš mimo njih, ne pristopajo pa k ležalnikom. Nam pa pozornost pritegnejo ponudniki izletov z ladjico (snorkling+kosilo). Po stiku s tremi ponudniki na plaži, ugotovimo da se cene precej razlikujejo med seboj. Od 25 usd na osebo vse do 50 usd in več. Odločimo se za najcenejšega, ki mu za skupino 7-ih nas ponudimo in plačamo 150 usd.
Petek, 24.8.:
Ob 8:30 zjutraj se zberemo na plaži in vkrcamo na staro tradicionalno “brkačo”, ki nas je sprejela (po mojem štetju) cca 35 turistov. Med potjo se izkrcamo na obali Nungwi, da si vsak izbere potapljaško masko in plavutke (vključeno v ceni), nato pa odplujemo do otoka Mnemba.
Ta se nahaja na SV strani Zanzibar-ja in je v privatni lasti (omemba Bill Gates -a, vendar nisem prepričana da je 100%), zato dobimo jasna navodila, da ne plavamo do obale. Zaplavamo v kristalno čisti vodi z odtenki modre in zelene, da si ogledamo podvodni ekosistem.
Zvečer sprehod ob obali Kendwa, kjer v cca 200m oddaljenem sosednjem resort-u AMAAN KENDWA, po naključju najdemo dober Wi-Fi. V kraju naše namestitve je Wifi zelo slab. Za vsak priklop (6ur) moraš v restavraciji vzeti listek, ki te včasih poveže , včasih ne, ali pa imaš izpade povezave. Dan z rahlim dežjem je več kot prikladen, da se malce priklopimo na internet, kjer že iščemo informacije za nadaljnji plan poti (Dubai).
Sobota, 25.8.-27.8.: Zanzibarski dnevi na “off”, osvežitev z dežjem, obisk Mnarani Natural Aquarium in priprava za “Dubai in 1 day”
Do zaključka naših zanzibarski dnevov se kratkočasimo s poležavanjem na plaži, večernimi družabnimi igrami, okušanju kokteljov … skočimo pa še na ogled zadnje in tudi edine bližnje znamenitosti, do naravnega rezervata z želvami t.i. Mnarani Natural Aquarium (www.mnarani.com).
Tu svojo misijo opravlja skupnost prostovoljnih posameznikov, ki si prizadevajo reševati želve na način, da nadzirajo njihova jajca, izvaljene želvice zasežejo še predno se namenijo v morje. V rezervatu jim uredijo primerno okolje, jih zdravijo, ko se dovolj stare (2-3 leta) pa jih spustijo na svobodo, v morje.
28.8. sledi let na Dubai, ki mu namenimo 2 nočitvi oz. 1 celodnevni dan. Več na ločeni strani.
Na svojem Facebook in Instagram profilu redno objavljam utrinke iz aktualnih potovanj in izletov. Predvsem na Facebook-u je na ogled veliko albumov , ki si jih lahko ogledaš, predno te zamika, da bi se odpravil na pot. Pohodniške in kolesarske ture objavljam tudi na svojem STRAVA profilu.
Vabim te, da skupaj z mano ODKRIVAŠ SVET, črpaš moje popopotniško-izletniške ideje, komentiraš, deliš in (mi) tudi ti zaupaš še neznane poti doma in po tujini.