Prvi vikend v juniju sem se pridružila organiziranemu trekingu po Dolomitih. Četudi nam je ponagajalo vreme, smo uspešno prehodili začrtane pohodniške poti z nekaj prilagoditvami, na zadnji dan pa bili nagrajeni celo z lepim sončnim dopoldnevom, ki nas je poneslo vse do sedla, kjer kraljujejo vrhovi Tre Cime. Dolomiti so preprosto čudoviti in tudi slabo vreme ne more skaziti lepote tega pogorja, ki se razteza na skoraj 16.000 km2 (Slovenija 20.271 km2).
Termin: 31.5. – 1.6. 2024 (2x nočitev)
Namestitev: Youth Hostel Tobiacco Toblach (Via Dolomiti, 33, 39034 Dobbiaco BZ)
Človek bi pričakoval, da se bomo konec meseca maja že pošteno greli od spomladanskega sonca in bo zato več priložnosti za obisk gora. Žal temu v teh dneh (konec maja 2024) ni tako, saj se že več tednov soočamo s padavinami. In ko sem takole tik pred odhodom na treking spremljala vreme, sem si zaželela, da bi nam Dolomiti postregli vsaj suho vreme z nekaj kapljami dežja, pa sonce kdaj drugič, saj hoja v sončni pripeki tudi ni ravno prijetna. Žal je bila vremenska napoved kar natančna, tako da smo v treh dneh imeli 2 dni bolj mokro vreme z občasnimi prekinitvami dežja, na višini nad 2000 mnv pa smo okusili tudi snežinke. Šele zadnji dan je bil v znamenju dopoldanskega sonca, kar smo izkoristili za vzpon do sedla Tre Cime. Kljub temu smo uspeli doživeti lepote Dolomitov na svoj način.
DAN 1: do jezera Lago Federa (10km, 3h, 460 v/m)
Jezero Federo (Croda da Lago) naj bi bilo eno lepših jezer v Dolomitih (okolica Cortina d’Ampezza), ampak žal ga na naši pohodniški poti nismo imeli možnost videti v vsej svoji lepoti. Jezero je dostopno le s hojo skozi gozd (1,5 do 2 uri), mi smo ga v dežnih vremenskih razmerah dosegli po 10km z izhodiščem na Ponte de Ru Curto (GPS: 46.505981, 12.078964) ob informativni tabli, kjer razberemo, da gremo po poti št. 3. Lago di Federa – Ambrizzola (v eno smer 4,5km / 350vm / 2h). Pot se lepo vije po gozdu, le na neki točki je strm vzpon po kamnitem hribu, ki spominja na melišče (vendar je varno).
DAN 2: Na Cinque Torri z vzponom do koče Rifugio Averau – 2416m (12km, 3h40min, 604 v/m)
V upanju na bolj stabilno vreme se odpeljemo do višine 1900m – do izhodišča na cesti Passo Falzarego, kjer krenemo po poti do t.i. “pet stolpov” (Cinque Torri). Gre za eno simboličnih poti v Cortina d’Ampezzo, znano seveda po zimskih aktivostih, pa tudi po feratah. Naša ekipa se je odpravila po poti “The Great War Ski Tour”, ki ima pečat vojskovanja iz I. svetovne vojne. Med hojo smo naleteli na nekakšne kamnite jarke in tudi skalne votline, kar priča temu, da se je tu dogajalo podobno kot na naši Soški fronti (več – tukaj). Ko smo dosegli kočo Rifugio 5 Torri, smo se del ekipe odločili, da v snegu zagrizemo pot še na Nuvolau, do koče Rifugio Averau na višini 2416m, od koder se ponuje širok razgled na okoliške vrhove (v naših vremenskih razmerah slabše). Vse koče na naši poti so bile v tem času zaprte, a so mi delovale zelo lepo urejeno.
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
DAN 3: Po razgledni poti do sedla pod mogočnimi Tre Cime di Lavaredo (5.5km, 1h 42min, 200 v/m)
Ugodno vremensko napoved (dopoldansko sonce) hitro izkoristimo in se odpravimo na ogled enega od gorskih biserov Dolomitov. To so Tre Cime – trije vrhovi v višini 2.857m (Cima Piccola), 2.999m (Cima Grande) in 2.973m (Cime Ovest) – s svojo špičasto obliko izstopajo kot “gorska raketa” sredi vseh ostalih vrhov. Res izjemno. Tre Cime sem občudovala od zelo daleč že februarja med krpljanjem po pogorju Pale di San Martino, tokrat pa le nekaj 100m daleč.
Pot do vznožja Tre Cime se prične na velikem parkirišču (Parcheggio Auronzo, 46°36’45.1″N 12°17’35.6″E), kjer ni ovir tudi za buse in od koder je lep razgled na jezero Mirusina. Od parkirišča poteka urejena ravninska pot do kapele (Cappella degli Alpini), potem pa se nadaljuje do sedla tik pot Tre Cime. V času našega obiska je bil sneg (tudi do 30-40cm) in pot še ni bila shojena, tako da smo SLO ekipa utrli prvo pot vse do sedla, do kamor je šlo. Od tu je lep razgled na vse tri vrhove.
Vse do danes nisem vedela, da so stene teh treh vrhov tudi plezalne. Tu je speljanih kar 26 plezalnih smeri, njihov načrt pa si lahko ogledate v dolini blizu jezera Lago di Landro, na razgledni točki Vista Panoramica Tre Cime Lavaredo (Lunga Via delle Dolomiti, 39012 Brunico BZ, Italy), kjer so postavili leseno razgledno ploščad, ob njej pa skulpturo treh vrhov z zarisanimi plezalnimi smermi ter informativne table, ki so poklon alpinističnim legendam, ki so prvi osvojile te vrhove.
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
DRUGI POSTANKI (Cortina d’Ampezza, jezera Lago di Misurina, Lago di Landro Durrensee, Lago di Dobbiaco, izvir reke Drave)
Kljub kratkemu času (3 dni) smo imeli čas še za nekaj postankov:
Mestece Cortina d’Ampezza:
Gre za zelo znan smučarski resort v osrčju Dolomitov (provinca Belluno), ki je svoj sloves dobila po I.svetovni vojni, ko so semkaj zahajali premožnejši italijanski gostje. Danes je to raj za smučarje, saj se na področju Cortina Dolomiti ponuja kar 120km smučarskih prog. Mestece kot tako mi ni delovalo nič posebnega ali pa je temu občutku botrovalo oblačno vreme (po dežju) in prazne uličice (na zadnje majske dneve še ni pravega turističnega utripa). Je pa čutiti lepo urejene uličice, hotele, trgovinice, ki se že pripravljajo na pravi poletni udar turistov. V času našega obiska so imeli ravno priprave na tekaški dogodek “My 1st Mile Cortina”
Vista Panoramica Tre Cime Lavaredo:
Razgledna točka s pogledom na Tri vrhove. Lokacija je menda edina te vrste, od koder se na Tre Cime ponuja tak pogled, kot ga je mogoče doživeti na tej točki. Kako do sem? Navajam lokacijo iz posnetih fotografij: Lunga Via delle Dolomiti, 39012 Brunico BZ, Italy
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
Sprehod okoli jezera Misurina:
Jezero Misurina velja za enega lepših v Dolomitih in če vas pot zanese sem, si obvezno vzemite cca 30-45min, da se sprehodite po urejeni poti okolu jezera (cca 2,7km). Pot je povsem ravninska, podobno kot na našem Bledu, tako da je primerno tudi za vozičkarje. Iz prav vsakega obalnega kotička jezera se ponujajo čudoviti razgledi na okoliške gore, ki se pravljično zrcalijo v jezeru, podobo narave pa popestrijo široke preproge rumeno cvetočega rastlinja, ki očitno ljubi vlago in razmočeno zemljie ob robu jezera.
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
Sprehod ob jezeru Lago di Landro Durrensee:
Dolomitska jezera so čudovito. Do nekaterih je kar nekaj hoje, druga se ponujajo kar ob cesti. In eno od njih je jezero Durrensee, nedaleč stran od panoramskega razgledišča na Tre Cime (Vista Panoramica Tre Cime Lavaredo).
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
Sprehod ob jezeru Lago di Dobbiaco / Toblacher See:
Jezero se nahaja blizu prej omenjenega hostla, zato smo se del ekipe odločili, da od jezera Toblacher do hostla krenemo kar peš (2,5km). Med potjo odkrijemo v naravi rastoče divje orhideje, kar je bila tudi po svoje zanimivost. V Evropi je okrog 250 različnih vrst orhidej, od tega jih 55 najdemo prav na Južnem Tirolskem. Posebnost teh cvetic je v tem, da lahko uspevajo samo na izbranih rastiščih in v idealnih razmerah. So zelo občutljive na okoljske spremembe, tako da so ponekod že ogrožene. In to, da smo jih na naši poti okoli jezera Toblacher opazili včasu polnega razcveta, dokazuje, da imajo tu idealne razmere. Cvetovi pa so prav posebni, v obliko čeveljca 🙂
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
Izvir reke Drave (na južnem Tirolskem):
Reka Drava velja za pomembnejšo reko v Sloveniji, saj daje velik okoljski pečat mestu Maribor. Izvira pa prav tu v Italiji, v Toblachu, ki smo ga imeli na poti proti domu. Če nas ne bil vodi vodil do tega kotička v gozdu, kjer reka izvira, dvomim da bi ga našli sami. Od ceste, kjer nam je ustavil bus in smo se odpravli naprej peš (cca 2km) nisem opazila kaj dosti smerokazov.
Postanek ob tovarni Loacker (industrijska prodajalna):
Za zadnji postanek pa še malce sladkih radosti, predno nas je spet zalil dež. Ustavili smo se ob tovarn Loacker, kjer se nahaja industrijska prodajalna napolitank in vse, kar je z njimi povezano. Pred poslopjem so postavili 3-4m visoko skulpturo v podobi vrečke napolitank, kar je dobra spodbuda za obisk trgovine :-). Cene so občutno nižje, zato se splača nakupiti malo več in obdariti domače. V času našega obiska so prodajali tudi pakete več vrst napolitank (res velika vreča) za 25€ (-30%).
Dolomiti so zibelka kolesarstva, pohodništva, alpinizma, plezanja, smučanja, jezerskega turizma in še bi lahko našteli za to čudovito gorsko kuliso, ki obsega kar 16.000 km2, za cca 80% površine naše male Slovenije – neverjetno. Hvaležna, da jih imamo dokaj blizu in zagotovo me pot zanese semkaj še kdaj.
Na svojem Facebook in Instagram profilu redno objavljam utrinke iz aktualnih potovanj in izletov. Predvsem na Facebook-u je na ogled veliko albumov , ki si jih lahko ogledaš, predno te zamika, da bi se odpravil na pot. Pohodniške in kolesarske ture objavljam tudi na svojem STRAVA profilu.
Vabim te, da skupaj z mano ODKRIVAŠ SVET, črpaš moje popopotniško-izletniške ideje, komentiraš, deliš in (mi) tudi ti zaupaš še neznane poti doma in po tujini.
