Nepal je destinacija, ki se mi bo vtisnila v spomin kot dragulj mogočnih in najvišjih gora na svetu. Kot dežela prijaznih, ustrežljivih, delovnih in nasmejanih ljudi, njihovega skromnega življenja ter versko prepletena z vplivi hinduizma in budizma, ki ga je čutiti in opaziti na vsakem koraku. Spomin na 5-dnevni treking in občutek ob doseženem vrhu Pikey Peak, kjer smo ob sončnem vzhodu zaplesali na višini 4065m, bo ostal nepozaben. Žal pa daje pečat Nepalu tudi pomanjkljiva skrb za okolje, nedovršena prometna infrastruktura ter slabe cestne povezave, kar nam je vzelo kar nekaj našega časa pri odkrivanju te čudovite dežele v nedrih Himalaje.
Video: Breeze Adventure Pvt Ltd
- Termin: 30.9. – 13.10.2023
- Letalo: Air Arabia (Bergamo – Sharjah (Dubai) – Kathmandu)
- Ciljna destinacija: Nepal
- Program: 5-dnevni treking na vrh Pikey Peak (4065m), obisk znamenitosti glavnega mesta Katmandu, adrenalinski 16km rafting na reki Trisuli in doživetje nacionalnega parka Chitwan (safari izlet)
- Slovenska agencija: Lifetrek
- Lokalna agencija: Breeze Adventure
V nadaljevanju predstavljam naše poti po Nepalu. Zaradi dolžine besedila in pomoč pri premikanju po strani spodaj navajam povezave do izbranih vsebinskih razdelkov:
Splošni vtis
Za obisk Nepala je bilo 14 dni ravno dovolj, čeprav je precej časa bilo potrošenega za letalski transfer do Katmanduja in interne avtobusne transfere po slabo urejenih in počasnih cestah . Priznam, da me je bolj kot sam treking utrujal transport po vaških in gorskih cestah in prebijanje skozi mesto Katmandu. V glavnem mestu vlada pravi prometni kaos. Gre za mestno okolje, v katerem prevladuje število motoristov nad avtomobili, število policajev nad številom semaforjev in kjer ozračje polnijo izpušni plini, cestni prah in mešanica vseh drugih vonjav. Kljub dejstvu, da je pravi izziv priti čez cesto, udeleženci v prometu presenetljivo pazijo en na drugega in menda prometnih nesreč ni veliko. Izsiljevanje je edini način, da se vključiš v promet, biti “pešec” pa najbolje obvladajo domačini sami. Kot turist bi lahko stal ves čas ob robu ceste in ne bi nikoli prišel čez cesto, saj sami od sebe vozniki motoristov in avtomobilov ne ustavijo. Pravi balzam je, ko iz mesta Katmandu prestopiš v naravo in vstopiš na prve treking poti, kjer je življenjski utrip vendarle počasnejši, manj hrupen, bolj sproščen, ljudje pa tudi ne hitijo na vse strani, ampak živijo na svojem koščku ozemlja, kjer so si postavili svoje skromne domove. Hiše, kolibe, bajte… kakorkoli jih že lahko poimenujem so različne od vasice do vasice. Ponekod so tako skromne, da je po naših merilih težko oceniti, ali je to koliba za živino ali za ljudi, ponekod pa že izstopajo bolj sodobne hiše. Pogojev za ekologijo in skrb za okolje žal tu ni. Komunalne storitve očitno niso urejene ob dejstvu, da za vsakim vogalom vidiš odvržene smeti, celo ob reki, kamor smo šli na rafting, plima in oseka navrže kar precej smeti na brega ali pa le-te obvisijo na vejah obrečnih dreves in grmovja. Nepal je geografsko zelo raznoliko in očitno so pogoji ugodni, da pridelujejo določene kulture (prevladujejo predvsem obširna riževa polja). Industrije v državi skoraj ni, vsaj opaziti ni bilo kakšnih velikih proizvodnih obratov. Ključna panoga sta kmetijstvo in turizem, pri slednjem pa seveda prevladuje gorniški turizem. Število lokalnih treking agencij je občutno naraslo in po pripovedovanju našega vodiča, se morajo kar truditi, da v konkurenčni zasedbi na trgu vsak najde svoj tržni delež. Dejavnost nosačev (šerp) je razširjena in to jim predstavlja tudi enega od virov zaslužka.
Naše poti po Nepalu (program)
Po pristanku na letališču Katmandu, smo se kot skupina 16 popotnikov najprej ogledali mesto Katmandu (I.del).
Tretji dan smo se odpeljali do izhodišča za našo treking turo, kar je terjalo 11h vožnje.
Sledil je 5-dnevni treking z vzponom na vrh Pikey Peak (4065m), na katerem smo se vesčas gibali na višini nad 3.000 m.n.v. Skupaj z raziskovanjem Katmanduja smo skupaj prehodili cca 70km in naredili dobrih 3.000 višinskih metrov. Kar dobra statistika :-), ki bi jo doma verjetno dosegla v enem mesecu glede na razpoložljiv čas (vikendi).
Po slovesu od hribov nam je bil čas namenjen za ponovni ogled mesta Katmandu (II.del), kjer obiščemo Pashupatinath, Baktapur, umetniško galarijo, Changu Narayan…) in opravimo nekaj nakupov.
Doživeli pa smo tudi adrenalinski rafting po reki Trishuli in obiskali narodni park Chitwan, kjer smo se zapeljali z lesenimi kanuji po reki s krokodili, se sprehodili po džungli, obiskali center za vzrejo slonov in šli z jeep-u oprezat za divjimi živali (safari trip).
5-dnevni treking
Petdnevni treking nam je bil začrtan na območju Solukhumbu (Lower Everest), ki je eno od 14 okrožij province Koshi v vzhodnem Nepalu. Tu je gorski turizem v ospredju, glavna znamenitost pa seveda lokacija najvišje gore na svetu Mount Everest (8848m), katere vrh in greben leži na meji med Nepalom in Tibetom. Naš cilj je bil vrh Pikey Peak (4065m), od tu pa smo ob sončnem vzhodu imeli razgled na mogočne gore, ki jih dosegajo najbolj drzni:
Spodaj “bilanca” naših prehojenih poti, v nadaljevanju pa še malo v slikah in besedah:
3.10.2023: Prvi treking z izhodiščem v kraju Thade in ciljem v gorski vasic Jhapre (2815m)
Vstajamo ob 6:30 in v koči nas postrežejo z zajtrkom (debela palačinka z banano in kava z mlekom, ki jo presenetljivo dobro pripravijo). Sveže jutro s sramežljivim soncem in nekaj meglice nam ponudi pogled na Mount Everest, ki ga takoj fotografiram, ko pokuka iznad megle. Čudovit je. Dogovorjena ura odhoda se zamakne zaradi priprav s prtljago, ki so si jo razdelili naši nosači (šerpe). Na nosača so si zadali cca 20kg (morda celo več), kar me res preseneča. Smo poskusili težo bremena in kaj to pomeni, pa je bilo nekaj metrov kar dovolj. Prtljago si stabilizirajo še z močnim trakom preko čela in zaboli me ob misli, kakšna obremenitev je to za vratno hrbtenico po več urah hoje. Izpred koče Everest View Resort se odpravimo na pot in se po 3,5h hoje ustavimo v Pikey Lodge & Restaurant za kosilo. Poskusim Dal Bhat (jed z rižem in dodatkom popečenega jajca, dušene zelenjave, ki spominja na mix med zeljem in špinačo, mini tortilje, krompirja in redkvi podobnimi trakci). Okusno. Naredimo 14km in 3h 40min aktivne hoje, skupaj s postanki pa bruto 6,5h (8:30 – 15:00). Recimo temu “ogrevalna”. Pot sicer slovi po razglednih točkah na gore v severnem predelu Nepala. Prenočimo v prikupni gorski vasic Jhapre na višini 2815m, ki je danes tudi naš cilj. Vasica je kar slikovita, z nekaj stupami in gompami, nekakšnimi verskimi obeležji in molitvenimi točkami, od katerih mi pozornost pritegne res velik molitveni valj (prayer wheel).
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
4.10.2023: Drugi treking (v znamenju blata in dežja) z izhodiščem v Jhapre in ciljem Pikey Peak Base Camp na višini 3640m
V deźevno jutro stopimo po blatnih poteh po gozdu, polnem rododendronov. Prvič zame, da sem imela takšen deževen in blatni treking. Po eni strani tudi prav, saj je to izvrstna izkušnja in hkrati priložnost, da preiskusiš trpežnost oblačil in obutve. Vsekakor za takšne vremenske razmere prav pridejo posebne dežne pohodniške hlače, kvalitetni dežni plašč (ki zaščiti tudi nahrbtnik), po možnosti tudi vodoodporne gamaše, primerna oblačila, ki dihajo (merino), saj pod palerino, kar hitro “zadihtaš” in seveda kvalitetne GoreTex pohodniške čevlje, ki žal tudi lahko premočijo. Po 2h in 20min (6,5km) se ustavimo v koči BhulBhule Lodge (3350m), kjer imamo zgodnje kosilo. Naročim Sherpa Stew, nekakšna enolončnica iz krompirja, zelja, testenin in korenčka. Dosežemo bazni tabor Pikey Peak Base Camp na višini 3640 m.
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
5.10.2023: Tretji treking, s katerim dosežemo najvišji vrh na naših poteh, Pikey Peak (4065m) in nadaljujemo pot s spustom na Pike Everest Lodge & Restaurant (3530m)
S ciljem, da ujamamo sončni vzhod na ciljnem vrhu Pikey Peak (4065m), se zbudimo sredi noči (04:10) in se brez zajtrka ob 04:50 odpravimo na pot do našega cilja – najvišjega vrha na našem trekingu. Iz koče Pikey Peak Base Camp do vrha Pikey Peak 4065m je točno uro hoje. Pot je enostavna, zaradi vzpenjanja pa sem že začutila oteženo dihanje. Rešitev je pitje, počasna hoja, malo se ustaviti in spet lepo počasi naprej. In dosežemo vrh… Juhuhu!! Po včerajšnim dramatičnim vremenom, ki je bil v znamenju res neprijetnega deževja in blatnih poti, smo na vrhu nagrajeni s soncem in razgledi na Everest ter druge 6,7,8-tisočake: Everest (8848 m), Number Chuli (6959 m), Thamserku (6608 m), Kangtega (6685m), Khatang (6853m), Kanchenjunga (8586m), Manaslu (8163m), Dhaulagiri (8167m), Gaurishankar (7134 m), Dorje Lakpa (6966 m) in regijo Langtang. Čudovit občutek in veselje, ki se je prevesil kar v ples. Naši vodiči in sherpe so pravi zabavljači in vsa čast jim, da do poskrbeli tudi za glasbo na višini 4000m.
Ko smo se naužili razgledov in odplesali, smo se spustili nazaj do koče Pikey Peak Base Camp in nadaljevali pot do naslednje točke. Zanimivo se mi zdi, kako so na tako zavidljivih višinah uredili kamnite poti. Garaško delo in res vsa pohvala. Ob 12:40 prispemo do koče Pike Everest Lodge & Restaurant (3530m) kjer prespimo.
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
6.10.2023: Četrti trekking v smeri Thuptenschholing Gompa – Junbesi
Po zajtrku se odpravimo iz koče Pike Everest Lodge & Restaurant (3530m) proti zaselku Junbeshi. Hodimo sicer po blatnih poteh, pa zato po izjemno zelenem gozdu, v katerem izstopajo rododendronova drevesa z rdečim lubjem. Na poti se ob 10:45 ustavimo v koči Green View Hotel (3100m), kjer ostanemo do kosilo. Ob 15:20 prispemo v prikupni vasico Junbesi s slikovitimi hišami, lahko bi rekla “Nepalski Cinque Terre”. Namestimo se v do sedaj enem boljših objektov – Sherpa Guide Lodge and Restaurant (2700m) s cvetočim vrtom, kjer se lahko pošteno stuširamo. Povsem drugačna scena od prejšnih naših namestitev. Na poti opazimo številne t.i. zidove Mani in spomenike stupe.
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
7.10.2023: Peti trekking z obiskom čudovitega samostana v kraju Junbesi in nadaljevanjem poti v zaselek Phalpu
Hribovska dogodivščinq se počasi preveša v turistični ogled lokalnih znamenitosti. Po udobni namestitvi v Sherpa Guide Lodge (2700m), se po zajtrku odpravimo na ogled starega nepalskega samostana Gompe Thuptenchholing iz 19.stoletja, ko je res čudovit. Pot poteka najprej mimo samostanske šole, kjer srečamo prikupne otroke v rdečih uniformah. Okolica kar žari od barv in cvetočih vrtov. Ko že misliš, da si videl veliko, te v nadaljevanju poti preseneti podoba mogočnega samostana Gompa Thuptenchholing. Ta ponuja edinstven vpogled v kulturno in sakralno dediščino regije. Bosi vstopimo v molitveno dvorano, kjer je oltarni del posvečen Budi. Nadenejo nam bele svilnate šale, ponudijo nekakšno hostijo v obliki kroglic in rdečo vrvico za okoli vratu – za srečo na naši poti. Po ogledu samostana se podamo na pot ob reki Junbesi Khola, ki se kar vleče, zato pa si čas krajšamo s pogovori, kratkim druženjem z domačini, obdarovanjem otrok, občudovanjem pridnih ljudi pri delu in narave. Viseči železni most nam omogoča prečkanje reke, pot nadaljujemo do zaselka Beni Ghat in se počasi poslovimo od regije Rolwaling. Utrujeni po 20 km hoje prispemo v zaselek Phalpu (2413m), kjer se pri večerji poslovimo od šerp in ekipe, ki nas je spremljala na trekingu.
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
Ogled mesta Katmandu in okolice (Baktapur in Changu Narayan)
Mesto Katmandu je ugnezdeno pod razgibano in mogočno Himalajo. Kot glavno in največje mesto v Nepalu, predstavlja zgodovinsko in kulturno srce Nepala. Mesto je polno templjev, svetišč in verskih spomenikov, kulturno in versko pa mešanica hinduizma in tibetanskega budizma. Že takoj je začutiti tipično azijsko plat mesta: prašne ulice, mešanica različnih vonjav, ogromno ljudi, morje motoristov, nenehno piskanje, prehitevanje in množice pešcev, ki si na (večinoma) nesemaforiziranih cestah utirajo pot na drugo stran.
Tisto, kar se me je najbolj dotaknilo, je vsekakor lokacija Pashupatinath, ki je prizorišče upepeljevanja umrlih. Gre za hinduistični pogreb. ki je javno na ogled. Nič kaj prijeten občutek ob pogledu na dim, ki se dviga nad nečim, kar je bilo truplo pokojnega. Ampak tako pač je…, običajen obred, s katerim se poslovijo od pokojnega. Nekoč (do leta 1920) je veljalo, da ob smrti moža, žena povsem izgubi svoje poslanstvo in pomen, zato se je morala “žrtvovati” in umreti skupaj z njim (upepelitev). Sprehodimo se po ulicah polnih uličnih prodajalcev, med katerimi mi pozornost pritegnejo ponudniki domače obrti, predvsem ročno izdelane tapiserije.
Obiskali smo tudi kraj Baktapur, kjer živijo globoko verni ljudje, kar dokazujejo barvna talna obeležja pred vhodom v njihove skromne domove. Baktapur je nekdanja nepalska prestolnica. Mesto je bilo ustanovljeno v 9. stoletju in je edino mesto v Nepalu, ki ni podvrženo vplivu zahodnega sveta. Mestece ima še vedno pridih preteklosti brez opazno vidnih gradbenih prenov, ponekod pa so še vedno vidne posledice potresa iz leta 2015. Ljudje so tu specialiIrani za pripravo govedine (buffalo) in riževega vina. Ogledali smo si še Levja vrata, Zlata vrata, Umetniško galerijo in tempelj Niatapola. V umetniški galeriji nam predstavijo predvsem različne mandale – umetniška dela v obliki kroga, poslikanega s kamnitimi barvami in razložijo pomen narisanih motivov.
Sledi ogled najstarejšega templja v Nepalu – Changu Narayan, ki se nahaja na hribu s pogledom na mesto Katmandu. Zgrajen naj bi bil v 4. stoletju kot svetišče hindujskega boga Višnuja. Do templja vodi potka navkreber, ob njej pa polno uličnih prodajalcev ročnih del (pletenine, tapiserij, nakita…), čajev, umetnin, ipd. Niso vsiljivi, je pa pogajanje kar potrebno. Prva cena ne sme biti zadnja cena.
V mestu Katmandu, kjer vlada prometni vrvež se je prav prijetno zateči v zeleni, spokojni mirn mestni park Garden of Dreams, kjer so uredili lepe zelenice in cvetlične nasade. Pa skoraj ne smete zamuditi obiska Buddha Stupa, kjer stoji zelo velik stupa na nekakšnem okroglo zasnovanem parku, okoli njega pa polno gostinskih lokalov, ki se nahajajo v višjih nadstropjih (spodaj trgovine), tako da imaš iz restavracije lep razgled na Stupo.
Zanimiv je tudi obisk Dharbar Square, ki je pomembno mesto za budistične in hindujske obrede, svete obrede in verjetno nekoč tudi za kraljeve dogodke in kraljeva kronanja.
Seveda brez nakupov ne gre, če ne zaradi sebe, pa zato, da kot turist podpreš prodajalce, ki se trudijo prodati svoje izdelke. Ponudba je kakršna je. V trgovinah s pohodniško opremo se večinoma najdejo (sicer zelo dobri) ponaredki, sicer pa se prodaja vse od A do Ž. Nikakor pa se ne splača iti v Kathmandu Mall, ker je ponudba slaba (večinoma blago sumljive kvalitete), stavba pa ima zelo slabo urejeno zračenje in toaletne prostore.
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
Narodni park Chitwan (s kanuji po reki na ogled krokodilov, obisk centra za vzrejo in trening slonov in jeep safari po poteh divje džungle)
Z obiskom Chitwan narodnega parka se nam obeta doživetje prave džungle. Namestimo se v lepo urejenem hotelskem kompleksu Jungle World Resort, v kraju Ratnanagar. Resort ima lepo urejen vrt in ločen predel, ki je v bistvu nekakšen muzej na prostem, kjer imajo postavljeno tradicionalno hiško iz 13.stoletja in razstavne eksponate. Vse z namenom, da turistom predstavijo kako so ljudje živeli v preteklosti. Na naše presenečenje nam uprizorijo tudi kulturni program s petjem in plesom, v katerega nas v zaključnem delu tudi zvlečejo na plesišče. Prisrčno 🙂
Naslednji dan pa odprava v narodni park Chitwan. Ta obsega 932 kvadratnih kilometrov subtropskega gozda. Posebej je park znan po zaščiti ogroženih enorogih nosorogov in tigrov. Leta 2014 so zabeleželi 120 tigrov. Glavna atrakcija je center za vzrejo slonov. Najprej nas odpeljejo s jeep-i do Bharatpu oz. do reke Rapti River, kjer nas s kanuji odpeljejo na 30min vožnjo na ogled krokodilov. Kanuji so ročno izdelani iz lažje vrste dreves in naj bi bili zanesljivi. Pa vendar, smo imeli malce nelagoden občutek, ko se nas je cca 12 oseb vsedlo v kanu in se je ta kar dobro pogreznil v vodo, tako da je do roba kanuja manjkalo le 10cm. Nekaj krokodilov smo opazili, kako nas ob bregu lenobno opazujejo iz vode, kaj več pa nam ni bilo dano, torej da bi kakšen krokodil poležaval na bregu in bi ga videli v celoti. Po izkrcanju iz kanujev se peš odpravimo po džungli. Priznam, da moji prvi koraki niso bili ravno sproščeni. Sprehod po džungli pač ni enak sprehodu po našem domačem gozdu. V glavi me je prešinila misel “kaj če srečamo kakšno divjo žival?”. Vodič nas opozori na stopinje nosoroga, predstavi izbrane vrste dreves in rastlin, med katerimi opazimo tudi mimozo, rastlinco, ki po videzu spominja na miniaturno verzijo praproti in ki se ob dotiku s prsti zapre.
Peš prispemo do centra za vzrejo in trening slonov – Elephant Breeding & Training Center Khorsor. Naj bi tu s sloni ravnali lepo. Že od skotitve naprej skrbijo za njih, poskrbijo za razmnoževanje, ki po naravni poti poteka počasi in že ogroža vrsto, ter jih trenirajo za različne namene: za patruliranje in nazdor zaščitenih področij parka (v džungli smo opazili kar nekaj jahačev slonov), za transport ljudi in težjih bremen, za reševanje ljudi iz poplavljenih področij parka, za pomoč pri iskanju in reševanju divjih živali, za promocijo divjine in opazovanje divjih živali, pa tudi za izvedbo mednarodnih tekmovanj s sloni, verskih ceremonij, … kar pa se mi ne zdi ravno primerno.
V istem dnevu nas po kosilu in krajšem počitku z jeep-om odpeljejo še na safari v džunglo, kjer opazimo nosoroga, krokodile, srne, jelena, divjega prašiča, opice, posebne vrste ptic… tigra pa žal nismo srečali.
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
Rafting avantura na reki Trishuli
Na rafting nas odpeljejo zahodno od Katmanduja, proti reki Trisuli, kjer se ustavimo na izhodiščni točki za prevzem potrebne opreme. 3-urna rafting dogodivščina po reki Trishuli je bila prava popestritev po dolgočasni vožnji z busom. Z enim stavkom lahko zapišem: mokro, divje, poskočno, zabavno in na trenutke tudi malce strašljivo, saj brzice na nekaj predelih spet niso tako nedolžne. Preveslali smo skupaj 16km (2 čolna po 9 oseb / 8 nas + 1 vodnik). Na rafting smo naredili vmesno pavzo in bila sem ugodno presenečena, da so nas postregli z obilnim kosilom, ki ga res nisem pričakovala.
Klikni na fotografijo za ogled galerije slik
VIDEO (7x)
SKLEPNA MISEL:
Nepal je zanimiva destinacija, ki preseneti na svoj način. S kulturo, vero, nasmejanimi, ustrežljivimi in prijaznimi ljudmi. In tudi okusno hrano, ki jo na trekingu nisem pričakovala. Preseneča z bujno in mirno naravo na eni strani in divjim mestnim utripom na drugi strani. Je seveda tudi ena od destinacij, kjer je treba sprejeti nekaj kompromisov (slabe ceste, muhasto vreme, higienske razmere), … pa vendar dežela, ki jo preprosto vzljubiš. Sem hvaležna, da sem jo imela priložnost spoznati. Vesela, da sem spoznala res prijetne ljudi (sopotnike), ki jim naj bo ta zapis v spomin na naše prijetno druženje. Pa seveda…. da sem dosegla najvišji gorski vrh do sedaj. Morda pa kdaj pridem še dlje in višje :-). Gore so preprosto čudovite.
Zahvala agencijama Lifetrek in Breeze Adventure.
Na svojem Facebook in Instagram profilu redno objavljam utrinke iz aktualnih potovanj in izletov. Predvsem na Facebook-u je na ogled veliko albumov , ki si jih lahko ogledaš, predno te zamika, da bi se odpravil na pot. Pohodniške in kolesarske ture objavljam tudi na svojem STRAVA profilu.
Vabim te, da skupaj z mano ODKRIVAŠ SVET, črpaš moje popopotniško-izletniške ideje, komentiraš, deliš in (mi) tudi ti zaupaš še neznane poti doma in po tujini.
