Feratarska izkušnja na Avstrijskem Koroškem (Kanzianiberg)

Datum: 9.9.2023
Lokacija: Kanzianiberg na Avstrijskem Koroškem
Izhodišče: Parkplatz Klettergarten Kanzianiberg
Tip ferat; lahke, srednje, težke (A – E)

O plezališču Kanzianiberg

Plezališče Kanzianiberg se nahaja na Avstrijskem Koroškem (9584 Finkenstein am Faaker See, Austria), pot do tja terja cca 1,5h (smer Kranjska gora in Korensko sedlo). Gre za plezalni poligon z različnimi plezalnimi trasami vseh težavnostnih stopenj in tako primeren za začetnike in profesionalce. Že ob prihodu na veliko, brezplačno parkirišče se ti ponudi pogled na majhno goro, ki pa ponuja veliko. To ugotoviš kaj kmalu, ko zaplezaš vanjo. Skratka, za vse navdušence ferat (in tudi prostega plezanja po naravnih stenah), so tukaj na voljo res dinamične, razgibane in različne plezalne trase, ki omogočajo vzpenjanje po jeklenicah, skobah, klinih, visečih jeklenicah nad globino, lestvami, … in celo vstop v globoke in ozke skalne razpoke oz. manjše jame, kar res nisem pričakovala. Na prvi pogled se ti prevzaprav pojavi dvom ali si sploh dovolj vitek, da zlezeš v skalno razpoko in vstopiš v “srce” gore. Dvomi so odveč, kljub temu pa se je treba na kakšnih mestih kar malo potruditi, da zlezeš noter.

Foto: Društvo Strmina

Za vse, ki se semkaj odpravljate prvič:
Vsaj mene je malce zmotilo to, da bi lahko že na parkirišču postavili tablo z zemljevidom vseh plezalnih smereh ter oznako za WC in pitnik. Oboje se nahaja malce naprej, po cesti desno od parkirišča, kar prezreš, če se odpraviš plezat v smeri levo od parkirišča. Zato predlagam, da predno se podate v steno, se sprehodite od parkirišča naprej (bolj desno), kjer si ogledate zemljevid in naredite plezalni načrt. Na samih plezalnih trasah namreč ni posebnih usmerjevalnih tabel, ki bi ti pomagale pri orientaciji “KAM naprej” (ko sestopiš iz ene ferate). Na voljo so le oznake težavnosti pred vstopom v ferato:

Moj vtis in še nekaj novih (spo(znanj):

Če imaš vodnika, je skrb z orientacijo odveč in se lahko osredotiš nase in pripraviš na plezalno avanturo. Na srečo sama res nimam težav z višino. Feratanje se mi zdi vznemirljivo, a hkrati mi tudi zelo ustreza z vidika vrste telesne aktivnosti, ker se telo razteza, delajo roke, noge …in nenazadnja so razgledi iz stene res lepi. Pri plezanju se prednostno uporablja moč v nogah, seveda tudi v rokah, ampak bolj v tistih trenutkih, ko se moraš ponekod povzdigniti navzgor ali ko se nahajaš na delu jeklenice, ki je vpeta na previsu skale (torej ko te vleče s trupom stran od skale in moraš uporabiti več moči v rokah, ko se oprijemljaš jeklenice). Zelo aktivno delajo mišice ramenskega obroča in celotni zgornji trup telesa, zato je dobrodošel občasni počitek na “plezalni zanki za počivanje”, ki si jo s kavbojskim vozlom pripneš na sprednjo zanko samovarovalnega pasu, na koncu pa preko bičevega vozla vstaviš vanjo dodatno vponko. Več o vozlih: https://kolorocnik.ktk.pzs.si/index.php?title=Vozli_in_osnove_samovarovanja. Tako se lahko samo vpneš z nogami v skale in sprostiš roke.. ali pa trenutek izkoristiš za pitje, fotografiranje (telefon obvezno na ovratni zanki, razen če vam ga ni škoda, da pade v globino).  Pomembno: Samovarovalni komplet ni namenjen počivanju, zato je pametno imeti to zanko!!!

Foto: Društvo Strmina

Pri plezanju je za marsikoga lahko to tudi psihični napor, predvsem ko si v položaju, kjer ti v glavi odzvanjajo pomisleki in dvomi (“ni šans, tole ne zmorem, ne dosežem, nimam moči, kaj zdaj….”). V takih trenutkih ti zelo pomaga spodbuda vodnika oz. spremljevalca, na koncu pa sam sebe presenetiš in si dokažeš, da je vse v glavi. Nasvet: brez panike, najdi udoben položaj, ne nadaljuj utrujen, ustavi se, malo spočij, razmisli o naslednjem gibu, ne hiti !! Vsekakor pa se prvič v ferato podajte z vodnikom in ne sami. Tu so detajli, ki se jih ne zavedamo in so lahko tudi zelo pomembni (od opreme do sloga plezanja in varnostnih pravil, ko plezaš v paru oz. ne sam). No, tudi neustrezno spletena kita je detajl, ki ti lahko zagreni plezanje. Med plezanjem vertikalno se mi je namreč kita na tilniku zapletla v zadrgo zgornjega žepa nahrbtnika in glej ga vrag, nisem mogla premakniti glavene. Kot, da bi me nekdo povlekel za čop na tilniku in tiščal glavo nazaj. Torej, dame … dolge lase si spnite v figo, še bolje pa je imeti čop ali kito spleteno ob strani ramena.

Foto: Društvo Strmina

Kljub temu, zapleti takšni ali drugačni in malce razbolele roke po sestopu, niso ovira za ODKRIVANJE novih feratarskih tras. V Sloveniji jih je kar nekaj, potem pa sigurno še kdaj k sosedom. Avstrijci očitno presenečajo s ponudbo ferat, ki jih pri njih ni malo. Tukaj, v kraju Finkenstein – ob vznožju vrhov Kepa (2143 m) in Trupejevo poldne (1931 m) in blizu Baškega jezera (Faaker See), je na voljo še veliko drugih aktivnosti, zato je to vsekakor destinacija, ki jo je vredno v prihodnje še malo raziskat.
Več – tukaj.