Drugi vikend v avgustu 2009 smo se odločili, da okusimo skrajno zahodni podalpski biser pokrajin – zahodno od Kobarida ob reki Nadiži, ki izvira v Breginjskem kotu in nadaljuje svojo pot na italijansko stran. Ta predel Beneške Slovenije je leta 1976 močno uničil potres.
Kampirali smo v kraju Podbela, kjer je v tem času mrgolelo turistov, domačih in tujih. Dokaz, da se ljudje tudi poleti radi odpravijo proti goram in namočijo svoja telesa v slovenskih rekah, čeprav malce hladnejših od morja. Zaradi polnega kampa, so nas usmerili 700m naprej, kjer se nahaja drugi del kampa – novejši, malce manjši, vendar v času našega obiska manj zaseden, kar je še dodaten plus. Vidi se, da so ga postavili preudarno in načrtno. Skrb za sanitarije in čisto okolje je poudarjeno na vsakem koraku. Trenutno edina slabost, ki sem jo opazila je, da je področje kampa povsem na prostem. Vendar bo verjetno kamp doživel preobrazbo tudi v tej smeri (drevesa so sicer že posejana, vendar gre za mladike, ki seveda še ne morejo nuditi sence).
Reka Nadiža s svojim izvirom v Breginjskem kotu pa nas je povsem očarala. Raziskali smo jo kar s kolesom, ki so za tovrstni oddih na tem podalpskem področju, izvrstna odločitev. Z Nastjo (9 let) smo prekolesarili od Podbele preko Robiča in Starega sela do Kobarida, cca 13 km bi rekla. Pot je od Podbele do Robiča gozdna (ob sami reki) in ponekod tudi malce “groba”, saj se je treba previdno izogibati kamenjem, proti koncu pa je tudi 150 m strmega spusta preko drevesnih korenin, tako da je najbolje da tam kar sestopiš s kolesa.
Reka se mi je zdela najlepša na lokaciji cca 1 km naprej od kampa v Podbeli, kjer je na ogled Napoleonov most (takih in podobnih je menda še nekaj), pa predel ob kolesarski poti v smeri Podbela-Robič. Na tej poti kar avtomatsko stisneš na kolesu bremzo, saj se ti ponujajo čudovite priložnosti za postanek na kolesarski gozdni potki: sprehod čez mostiček, ki vodi čez reko, pa kopanje v skritem tolmunu, kjer je narava 100% neokrnjena, voda pa čista kot biser. Čudovito, res !!
Marko se je 2. dan celo podal s kolesom na višino cca 1200m oz. na Kobariški ali Breginjski Stol (1673 m), ki se nahaja med rekami Učja, Soča in Nadiža. Z vrha je lep pogled na Kanin, del osrednjih Julijcev in Krnsko skupino Julijskih Alp, pod njim pa na Breginjski kot, kjer smo se v tistem času punce namakale v Nadiži (Podbela).
Naredili smo tudi krožno avto-furo: Kobarid-Staro Selo-Borjana-Breginj-Logje-Robidišče ter na italijansko stran in nazaj v Slovenijo s prihodom v kraj Podbela.
Na tej poti smo se ustavili v Breginju, kjer smo si na zunaj ogledali Breginjski muzej, kompleks dvonadstropnega starega kmečkega poslopja, ki je hkrati arhitekturni in etnološki spomenik. Po svoji zunanjosti hiša kaže na izgled nekdanje vasi, porušene v potresu leta 1976.
